Fotogenična rezidenca v Džakarti

Lahko bi bilo kjerkoli na svetu. Sodobno in trendovsko. Razkošno, fotogenično, pravo filmsko stanovanje. Pravzaprav rezidenca. Tudi soseska z imenom Severni vrt bi se lahko razprostirala v kateremkoli mestu in najbrž ni edina na svetu, ki nosi tako ime.

Veliki prostori, očem skrita senčna in ozelenjena terasa, preplet ekskluzivnega pohištva, umetniških del, drznih kombinacij različnih estetik in dragih materialov. Bogastvo si je povsod podobno, razlikuje se le po slogu. Tudi različne kulture se mešajo že od nekdaj. Nič nenavadnega ni, če se pohištvo, ki je bilo oblikovano nekje v Evropi, znajde na drugem koncu zemeljske oble. In obratno. Stvari dandanes potujejo hitro in zlahka, v vse smeri, ideje seveda še hitreje. In če se nevšečna plat globalizma razkazuje v uniformiranosti in izumiranju avtentičnosti - povsod iste blagovne znamke, restavracije istih verig, isto pohištvo množične proizvodnje - in tako dalje in tako naprej, pa njegova bolj ekskluzivna in sofisticirana plat ni vidna na vsakem koraku. Zaprta v zasebnosti živi svoje razkošno življenje.

Prek oblikovalskih pravil

V indonezijskem glavnem mestu si je oblikovalski dvojec AEDI, ki ga podpisujeta Eko Priharseno in Audrey Bernanda, dal duška. Nič ni bilo nemogoče. Drznosti pa ni manjkalo niti lastnikom stanovanja. Sobane so naseljene z močnimi barvami, osupljivimi kontrasti in trendovskimi poudarki, ki se kar vrstijo. Opremljevalca se nista ozirala na klasična oblikovalska pravila, zdi se, da sta se povsem prepustila umetniškemu navdihu in v njegovem zamahu gradila ambientalne prizore, slikovite scenografije bivanja. Četudi je vizualna plat v prvem planu, je razporeditev funkcionalna in si vizualno razkošje ni podredilo udobja. Dnevna soba se brezšivno zlije z jedilnico in kuhinjo, terasa pa je podajšek bivanja - prava dnevna soba na prostem, posuta s pisanimi okrasnimi blazinami, in hkrati mali zasebni vrt med betonskimi zidovi, ki jih mehča vetikalno zelenje.

Četudi je vizualna plat v prvem planu, je razporeditev funkcionalna in si vizualno razkošje ni podredilo udobja.

Sodobna umetnost, ki je ne definira en sam slog, saj se razteza vse od z grafiti popisanih barvitih objektov tja do abstraktnih slik, se druži z močnimi pohištvenimi kosi v privlačnih, a tudi izzivalnih sekvencah. Zlata miza Eden španskega proizvajalca Boca do Lobo je nekje vmes - je umetniški kos, ki je obenem pohištvo in ko se znajde v središču dnevne sobe, se zdi, da je vse drugo tu zato, da ga dopolnjuje, da z njim ustvarja dialog,

Enako pozornost si jemlje dolga lesena jedilna miza, nad katero se kot baročni okvir razprostira zlato vejevje lestenca. Marmornati kuhinjski pult in srebrni stoli se zrcalijo drug v drugem. Nakopičeno razkošje vsekakor ni za minimalistične duše, a mu je treba priznati svojevrstno čarobnost.

Blišč bogastva

Takšna je podoba razkošnega življenja. Kjer koli. Tudi v Džakarti. V velemestu, polnem nasprotij. Prestolnica Indonezije, ki leži na severozahodnem delu Jave in jo oblasti že nekaj časa želijo preseliti. Zaradi prenatrpanosti. Onesnaženega zraka. Po raziskavi organizacije Greenpeace je bila lani najbolj onesnaženo mesto v jugovzhodni Aziji. Prometni kaos, industrija, kurišča na prostem, premogovniki so druga plat mesta in običajna podoba sodobnega urbanega sveta, stkana iz nasprotij glamuroznih hotelov, bleščečih trgovin, restavracij in elitnih sosesk na eni ter revnih predelov na drugi strani. Blišč bogastva in takoj za vogalom beda revežev, ki je očem nevidna. A v tem mestu jo lahko spoznate. V Džakarti namreč deluje projekt Jakarta Hidden Tour, ki vas bo popeljal na obisk k prebivalcem naselja Kampong. Ne, ne gre za voajerski turizem, cilj te pobude je spoznati revne prebivalce, se z njimi pogovarjati, deliti njihove izkušnje in jim pomagati. Pobudo za projekt je dal Ronny Poluan, indonezijski režiser, ki v mestu živi že vse življenje. Filmov ne režira več, odločil se je režirati resnično življenje.

---