Domačini spet vse bolj na udaru tranzitnega tovornega prometa

Potem ko je Slovenija s 1. junijem omejila tranzitni tovorni promet čez mejna prehoda Starod in Jelšane, da bi vsaj nekoliko olajšala življenje domačinov ob lokalnih cestah, bo na prošnjo hrvaške strani 1. avgusta omejitev omilila. Poleg tovornjakom iz Istre in Kvarnerja bo promet dovoljen tudi tovornjakom iz Dalmacije.

Domačini opažajo naraščanje tovornega prometa. Foto: Danijel Cek
Domačini opažajo naraščanje tovornega prometa. Foto: Danijel Cek

STAROD, JELŠANE > Za dodatno sprostitev tranzitnega prometa tovornjakov, težjih od 7,5 tone, se je dogovorila slovensko-hrvaška delovna skupina, ki sta jo imenovali slovensko in hrvaško prometno ministrstvo. Omejitev tranzita sta državi uvedli zaradi vse težjega življenja domačinov ob lokalnih cestah, na katere se, predvsem zaradi izogibanja plačilu cestnine, usmerja vse več tovornjakov v tranzitu.

Med 17 mejnimi prehodi z omejitvijo sta bila tudi dva primorska, Starod in Jelšane, a z izjemami za tovornjake, ki tovor nakladajo ali razkladajo na območju Istre in Kvarnerja ter v Sloveniji. A kmalu po omejitvi so začeli protestirati lastniki avtoprevozniških podjetij na Hrvaškem in po srečanju hrvaškega ministra za promet in slovenske ministrice za infrastrukturo ter zdaj še delovnih skupin bodo s 1. avgustom sprostili promet na mejnem prehodu Petišovci, na ostalih mejnih prehodih pa selektivno. Na Starodu in v Jelšanah bo od prihodnjega četrtka možen promet tudi za tovornjake, ki bodo tovor nakladali ali razkladali v Dalmaciji.

Delovna skupina

Delovna skupina se je dogovorila tudi za ustanovitev mešane delovne komisije za promet, ki naj bi reševala težave s tranzitnimi koridorji in odprta vprašanja, povezana z mejnimi prehodi. Po navedbah hrvaške strani naj bi ta komisija zaživela konec avgusta.

“Ocenjujemo, da te spremembe ne bodo bistveno vplivale na kakovost življenja ob mejnih prehodih,” menijo na infrastrukturnem ministrstvu.

Domačini: že zdaj je učinkov malo

Da dodatna sprostitev tranzita ne bo bistveno spremenila stanja na cestah, meni tudi Primož Kastelic iz društva Mirna cesta, ki se je dolgo borilo za omejitev tranzitnega prometa: “Že zdaj vozijo skoraj vsi. Pravila so tako ohlapna, nadzor njihovega spoštovanja tako slab in naše državne inštitucije tako neučinkovite, da po cesti Starod-Kozina vozijo skoraj vsi. Sprememba zato ne bo bistveno poslabšala stvari, ker so že zdaj slabe,” je razočaran Kastelic.

V društvu opozarjajo tudi na okoljsko nevarnost, ki jo predstavljajo tovornjaki.

“Prva uredba je napisana dobro, pravila za koriščenje te ceste pa so tako ohlapna, da razen nekaj Romunov in Bolgarov vozijo vsi enako kot doslej. Zato bo na naši cesti kmalu toliko tovornjakov, kot jih je bilo pred uredbo,” napoveduje. Da bi lahko bila uredba mnogo učinkovitejša in bi dejansko lahko olajšala življenje ljudi ob cesti, ki je zaradi tranzita nevarno, pa bi pristojni lahko videli le nekaj kilometrov stran, pri mejnem prehodu Pesek v Italiji, kjer so tranzit močno omejili.

Vse več cistern, ki ogrožajo Rižano

V društvu opozarjajo tudi na okoljsko nevarnost, ki jo predstavljajo tovornjaki. Poleg običajnih tovornjakov in vlačilcev je namreč na cesti Starod-Kozina v zadnjem času vse več cistern, opažajo domačini. “Kaj bodo pili v Istri, če se bo ena prevrnila? Tu je vodovarstveno območje zaradi Rižanskega vodovoda, cesta pa stara, brez lovilcev. V Ljubljani nam govorijo, da prav zaradi vodovarstvenega območja tu ne morejo zgraditi avtoceste, hkrati pa dopuščajo, da gre po stari cesti brez vsakršne zaščite po 150 cistern na dan,” opozarja Kastelic.


Najbolj brano