Skromnost in čednost

Mesec dni zapore edine resne ceste v katerokoli občinsko središče bi tamkajšnje ljudi dvignilo na noge. To je sicer predpostavka, saj, razen Idrije, središča, ki bi bil prometno pripet na en sam, negotov državni cestni las, v Sloveniji ni.

Za Idrijčane zapora ni problem. Le šoferji na 200-kilometrskih obvozih, njihovi šefi ob logističnih zankah in gospodarstvo, vezano na dobavne roke, bodo, tu in tam, vili roke. Ker so vajo lani molče preživeli, tokratno zaporo čakajo v upanju, da bo tretja prihodnje leto prinesla varen cestni las v kotlino.

Za Idrijčane zapora ceste ni problem. Le šoferji na 200-kilometrskih obvozih in gospodarstvo, bodo, tu in tam, vili roke.

Še več. V upanju je precej hvaležnosti, saj jih na delno posodobljenih obvozih čaka večja prometna varnost kot lani. Večkrat smo že zapisali, da so Idrijčani posebni ljudje. Pisali smo celo o njihovi ponižnosti in zato ponižanosti. Res se je v zadnjem desetletju iz občine odselila krepka tretjina skromnosti naveličanih občanov (po statističnem uradu 4691), a se je vanjo priselilo skoraj toliko ljudi. Ker so prišli za industrijskim kruhom, so podobni vztrajajočim. Če niso, v občino niso vključeni do te mere, da bi nad slabostmi povzdigovali glas.

Zdi se, da je direkcija za infrastrukturo letos skromnost prepoznala kot čednost in izjemoma državni denar vložila v lokalni obvozni cesti. Občini je naložila le, naj se z obnovo obrne bliskovito. To pa je tisto, kar v kotlini najbolje znajo že stoletja. Delati in molčati! Ker industrija ne bo večna, podobno kot ni bilo rudarstvo, bodo počasi le morali odpreti usta, saj brez varnih - glavnega in rezervnega - dostopov v bodočnosti ne bo.

Letos prgišča turistov ne bodo pogrešali. Turisti, tudi vsi, ki skozi kotlino derejo na Tolminsko in Bovško, se bodo že kako znašli. A kaj lahko bodo prav sedanji papirnati turizem in spremljajoče dejavnosti prihodnost kotline. Zato bodo morali Idrijčani slej ko prej stopiti ob bok prizadevanjem Cerkljanov, da se bodo skupaj z njimi in Tolminci v oddaljeno bodočnost lahko odpeljali po desetletja načrtovani in prelagani povezavi Primorske z Gorenjsko.

Kajti v Zali bodo zavarovali dobrih sto metrov cestišča. Podporni zidovi nad hudournikom in kamenje s strmih brežin pa se rušijo vsaj na šestih kilometrih cestišča. Težkim milijonom evrov, ki so jih nanj vložili v zadnjih dveh desetletjih, navkljub.


Preberite še


Najbolj brano