Moško učiteljišče v Kopru je bilo kovnica primorske inteligence

Samo še do konca tega meseca imajo obiskovalci možnost, da si v pritličju Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru ogledajo razstavo o učiteljišču, ki je ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja v slovenščini izobraževalo kasnejše primorske izobražence. Omenjena ustanova je predhodnica vsega primorskega srednjega šolstva, na neki način pa tudi univerzitetnega izobraževanja.

KOPER > Razstavo, ki s 15 plakati ponazarja najpomembnejša dejstva o Cesarsko-kraljevem moškem učiteljišču v Kopru, kot je bil uradni naziv šole, so ob 110-letnici njegove selitve iz Kopra v Gorico pripravili Pokrajinski arhiv Koper, kjer hranijo 54 škatel njegovega arhivskega gradiva, Kulturni klub in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja. “Širiti želimo zavest, da ima Koper bogato zgodovino šolstva. In to ne samo italijanskega, temveč tudi slovenskega, saj se tedaj v nobenem drugem učiteljišču na Slovenskem slovenščina ni uporabljala tako široko kot v Kopru,” pravi Mirjana Kontestabile Rovis iz Pokrajinskega arhiva Koper, ki je poleg upokojene profesorice koprske gimnazije Jasne Čebron, Aleša Sedmaka in Dragice Petrinja pripravila zanimivo razstavo.

Učiteljišče je bilo ustanovljeno leta 1872, ko se je preselilo iz Rovinja. Naslednje leto je začelo delovati v stavbi sedanje italijanske gimnazije, leta 1875 pa se je preselilo v samostan Sv. Frančiška, kjer danes deluje Gimnazija Koper. Delovalo je do leta 1909, ko je bil slovenski oddelek preseljen v Gorico, tri leta pred tem je bil hrvaški oddelek prenesen v Kastav, italijanski oddelek pa je deloval do leta 1923.

1872.

leta je bilo ustanovljeno učiteljišče v Kopru

1909.

leta so ga prenesli v Gorico

Značilnost učiteljišča je bila njegova trijezičnost. Uradni jezik je bil sicer nemščina, a so se Slovenci, Italijani in Hrvati šolali v maternih jezikih. “Slovenski dijaki so poslušali predavanja iz matematike, prirodoslovja, prirodopisa, verouka, zgodovine in geografije v slovenščini, v nemščini pa so imeli pedagogiko, glasbo, instrumente, lepopisje in telovadbo,” pojasnjuje Mirjana Kontestabile Rovis.

Koprsko učiteljišče je odigralo osrednjo vlogo pri krepitvi narodne zavesti in vzponu kulturnega in gospodarskega razvoja Slovencev na Primorskem. Vloga tistih, ki so zaključili učiteljišče, je presegala šolske okoliše, saj so ustanavljali kulturna društva, zbore, čitalnice, bili so dejavni v hranilnicah, gospodarstvu, županom so pomagali pri pripravi dokumentacije za državne investicije.

Koprsko učiteljišče je končalo več kot 400 Slovencev, največ iz Tolminskega in Gorice. Praktično vsi so morali po fašističnem prevzemu oblasti v Italiji emigrirati v Jugoslavijo, kjer so prispevali velik delež k razvoju šolstva predvsem v Prekmurju in na Štajerskem, po drugi svetovni vojni pa se jih je veliko vrnilo na Primorsko, kjer so spet na novo organizirali šolstvo.

---