S klifa so odstranili sto kubičnih metrov skal
Istra
25. 07. 2019, 06.03
, posodobljeno: 26. 07. 2019, 07.15
Delavci podjetja Rafael in njihov podizvajalec, podjetje Kaskader, so s klifa proti Fiesi odstranili skale ter popravili pešpot in razgledno ploščad. “Klif je očiščen skal in je veliko bolj varen kot pred posegom. A hoja pod klifom ne bo nikoli povsem varna,” opozarja Tadej Dragan iz podjetja Rafael.
Hoja pod klifom je po čiščenju skal veliko bolj varna, a povsem
brez nevarnosti pred padajočim kamenjem ne bo nikoli. Foto: Tomaž Primožič/FPA
PIRAN
> Piranska občina je sanacijo klifa in sprehajalne poti zaupala sevniškemu podjetju Rafael, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo, kot podizvajalca pa izbralo podjetje Kaskader. Medtem ko so delavci sevniškega podjetja obnovili sprehajalno pot, so ostala dela zaupali Kaskaderju, ki se je lotil čiščenja skal.
Uporabljali so tako imenovano suho miniranje ter zvrtali luknje v skale iz peščenjaka in jih napolnili z razteznimi masami. “Ko se je masa dovolj raztegnila, se je skala odlomila in zgrmela na obalo, kar se je kdaj slišalo kot eksplozija,” je Tadej Draganiz podjetja Rafael pojasnil, zakaj so bližnji kopalci in sprehajalci pogosto slišali zelo glasne zvoke.
V Istri je več plazov
V Istri je aktivnih več plazov. Poleg klifa med Piranom in Fieso so znana še plazišča pri Črnem Kalu, v zaselku Krnica, pri Sočergi, ob stari cesti proti Šmarjam in ob obalni cesti Koper-Izola.
Posebnih dovoljenj za suho miniranje niso potrebovali, zatrjuje Tadej Dragan, je pa zavod za varstvo narave potrdil projekt, v katerem so opisali, kako bodo čistili klif, in tudi zapisali, da bodo uporabljali suho miniranje. Približno sto kubičnih metrov skal, ki so padle s klifa in obstale na obali, bodo tam pustili.
Med čiščenjem so na obali poskrbeli še za fizično varovanje, a so v mesecu dni videli marsikaterega kopalca in sprehajalca, ki ga nevarnost padajočih skal ni odvrnila od obiska priljubljene divje plaže. “Ljudem ne moreš preprečiti, da bi hodili mimo, in jih tudi ne moreš ustaviti,” neuspešne poskuse, da bi mimoidoče odvrnili od hoje pod klifom, opiše Tadej Dragan.
Občino so dela stala 160.000 evrov (z DDV). Zaščitnih ali lovilnih mrež, ki bi jih lahko dali čez klif in bi lovile skale, pa ne bodo postavljali, saj na območjih Nature 2000 niso zaželene. Spomnimo, da je piranska občina letos zaprla pešpot pod klifom, na katero se je januarja usulo 15 kubičnih metrov materiala. Za odločanje o tem, kaj naj storijo, ni bilo več časa in župan je zaradi osebne odgovornosti naročil postavitev ograj.