Kako so Kraševci dobili teran

V okviru letošnjih poletnih prireditev na Krasu je Kosovelova knjižnica pripravila tri večere pravljic za odrasle.

Niz dogodkov JulijZuni so obogatili tudi trije večeri pripovedovanja pravljic za odrasle. Foto: Olga Knez
Niz dogodkov JulijZuni so obogatili tudi trije večeri pripovedovanja pravljic za odrasle. Foto: Olga Knez

SEŽANA > Tretji večer je v Kosovelov dom privabil največ obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili dvema kraškima pravljicama in eni kraški pravci. Pravljico Najsvetlejša zvezda je pripovedovala Katja Krkoč, pravljico o kamnoseku pa prejšnja direktorica sežanske knjižnice, zdaj upokojenka in predsednica kraške tretje univerze Nadja Mislej Božič. Jasna Majda Peršolja, prejemnica Štrekljeve nagrade leta 2013 za dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega izročila, je obiskovalce najprej pritegnila z molitvijo Daj Bugec, za katero ji je besedilo povedal Henrik Gomezel - Čotov, melodijo pa Julka Bole - Matičetova, oba iz Križa, kamor se je Peršoljeva pred desetletji preseli iz rojstnega Rodika. Zatem je zbrane razveselila s pravco o tem, kako so Kraševci izgubili vodo in dobili teran. Drugi del večera je bil posvečen ljudskim pesmim. Na prvem javnem nastopu so jih zapele pevke študijskega krožka Zapojte z nami, ki deluje v knjižnici pod mentorstvom Katarine Šetinc, Pri petju nekaterih starih ljudskih pesmi so se jim pridružili tudi obiskovalci.

Direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon pa je zbrane povabila, da se pevkam, ki se srečujejo enkrat mesečno, zainteresirani pridružijo z novim šolskim letom.


Najbolj brano