Borovnice iz Borovnice

Hrana povezuje ljudi. Prav zato je po Sloveniji toliko praznikov, povezanih s sadjem in zelenjavo. Začelo se je že spomladi: najprej praznik regrata, potem praznik kopriv in špargljev, po Veliki noči praznik čemaža, v juniju prazniki češenj, jagod in marelic, teden dni nazaj je bil praznik borovnic in česna, zdaj bo praznik breskev...

Salame in klobase imajo svoj praznik, pa kraški pršut. Tudi praznik oljčnega olja in blitve poznamo, pa zelišč in čilija. Na jesen prihajajo prazniki jabolk, kakijev, fižola, krompirja, repe, jajc, polente in kostanjevih dobrot ... Mnogi ne izpustijo praznika piva in vina.

Namen teh praznikov je utrjevanje vezi med ljudmi v določenih skupnostih. Po drugi strani s prazniki dajemo živilom in jedem, ki so tu doma, ustrezen pomen in veljavo v poplavi uvoženih dobrin z vseh koncev sveta.

Raziskave na britanskih pilotih med drugo svetovno vojno so potrdile, da so borovnice učinkovita pomoč za dober nočni vid.

Ameriške borovnice

Minulo soboto sem bila tudi na odprtju praznika borovnic v Borovnici. Bilo je živo kot se za praznik spodobi, z muziko, folkloro, s starodobniki in konji ... Borovnica je slovenski center gojenja velikih vrtnih ali “ameriških borovnic”. Pred desetletji so bile borovnice samo divje, gozdne, ki jim danes pravimo navadne.

Navadne ali gozdne borovnice (Vaccinium myrtillus), lokalno so tudi črnice, črnika, črne jagode, barovje ali risnica. Večje so gojene vrtne borovnice, ki niso povsem enake divjim in tudi latinsko ime imajo drugačno: Vaccinium corymbosum. Vse borovnice sodijo v družino vresovk (Ericaceae).

Gozdne borovnice so razširjene skoraj po vsej Evropi, a srečamo jih tudi na drugih celinah. V Sloveniji so kot podrast na humusnih tleh v vlažnih gozdovih predalpskega sveta, a uspevajo celo do 2000 metrov nadmorske višine.

Vode je v gozdnih borovnicah do 85 odstotkov, sladkorja do 9 odstotkov, poldrugi odstotek je sadnih kislin, zlasti limonske, jabolčne, oksalne, jantarne in benzojske; slab odstotek je dušikovih spojin. Do sedem odstotkov je glikozidno vezanih čreslovin ali taninov, pektina, antocianskega glikozida mirtilina, glikozidov arbutin, erikolin ter do odstotek mineralnih snovi. Vsebnost vitamina C je zelo različna in precej niha od rastišča do rastišča; nekaj je tudi vitaminov A,E, B1,B3 in B2.

Bogastvo je tudi v listih

Listi borovnic so bogastvo istih zdravilnih snovi, ki so v plodovih. Še zlasti veliko imajo vitamina C, kar približno enajstkrat toliko kot v plodu samem. Povsod srečamo za zdravje dragocene glikozidne spojine: arbutin, mirtilin, neomirtil, vakcinin in erikolin ter do en odstotek prostega hidrokinona. Nekaj je jabolčne in citronske kisline. Plodove nabiramo samo zrele, a za liste velja nasprotno. Pobiramo jih, preden plodovi dozorijo. Pozneje v listih ni več zdravilnega miritilina. Za zdravje so tudi korenine, a le nabrane pred cvetenjem.

Odlika borovnic je njihova zaščitna zdravilna funkcija zaradi obilice fenolne kisline, antocianinov ter elagijske kisline, ki zavira rast tumorjev, predvsem na prostati. Največji antioksidativni učinek imajo sveže ali zamrznjene borovnice, posušene pa zelo majhnega.

Zaradi flavonoidov so borovnice izredno dobra pomoč pri zdravljenju srca in ožilja, zlasti kapilar, krčnih žil in hemoroidov. Borovnice spodbujajo prekrvavitev organov in odpravljajo nevarna vnetja. Flavonoidi v telesu delujejo protivnetno, protivirusno in protibakterijsko, ščitijo pred rakom, zlasti na dojkah in v prebavnem traktu. Flavonoidi zavirajo presnovo arahidonske kisline, ki nastaja pri migreni in ravmatičnih obolenjih, zato borovnice priporočajo pri teh bolezenskih pojavih.

Borovnice proti staranju

Zaradi močnega antioksidativnega delovanja zavirajo staranje celega telesa in tudi možganov. Ugotovili so, da redno uživanje že polovice skodelice borovnic na dan poveča verbalne in motorične spretnosti ter preprečuje nastanek Alzheimerjeve demence in drugih degenerativnih bolezni. Bolnikom z multiplo sklerozo pomagajo pri koordinaciji in ravnotežju.

Mladi listi borovnic imajo zaradi mirtilina naravnost zdravilni učinek pri sladkorni bolezni. Mirtilin znižuje in menda lahko celo povsem uredi sladkor v krvi in deluje kot rastlinski inzulin. V ta namen polno žlico posušenih nedozorelih listov poparimo s kropom, odstavimo in po desetih minutah odcedimo. Ohlajeno tekočino pijemo nesladkano po požirkih in s presledki vsaj trikrat na dan, eno uro pred jedjo in eno uro po vsaki jedi.

Borovnice so bogate s čreslovino (tanini), pektini in vlakninami, zato učinkovito pomagajo pri prebavnih težavah in sproti utrjujejo sluznico črevesja. Imajo dobro kombinacijo mineralov, zlasti kalija, kalcija, magnezija, mangana in nekaj železa. Zato pomagajo pri težavah s ščitnico in pri slabokrvnosti. Raziskave na britanskih pilotih med drugo svetovno vojno so potrdile, da so zaradi karotenoidnih in flavonoidnih snovi borovnice in borovničeva marmelada učinkovita pomoč za dober nočni vid in preprečujejo degeneracijo rumene pege.

Dobro je vedeti, da borovnice preganjajo slab zadah iz ust, zdravijo afte in so v dragoceno pomoč pri odvajanju od kajenja. Vsebujejo veliko naravne salicilne kisline, kar preprečuje strjevanje krvi. Zelo pomembno je tudi, da borovnice močno ovirajo bakterije, med njimi nevarno bakterijo E-coli, da bi se ugnezdile v sluznici sečil.

Za dober začetek dneva in dobro komunikacijo si naredite sadno kupo: borovnice in drugo jagodičje zmešate z žlico medu, nekaj kapljicami limoninega soka, ščepcem cimeta in okrasite z ovčjim jogurtom. Tako je dobro, da se vam bo kar samo smejalo!

---