Zelena luč za poslabšanje položaja zasebnih šol

Državni zbor je potrdil spremembe financiranja zasebnih osnovnih šol na način, kot je to predlagalo ministrstvo za izobraževanje. Država bo tako obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela programa pa sploh ne bo financirala.

Jernej Pikalo Foto: Sta
Jernej Pikalo Foto: Sta

LJUBLJANA > Državni zbor je potegnil jasno ločnico med javnim in zasebnim, je po izidu glasovanja - za novelo je glasovalo 42 poslancev, proti jih je bilo 36 - ugotavljal minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Po noveli zakona bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela programa pa ne bo financirala.

Koalicija z Levico in brez SMC

Za takšno rešitev so glasovali poslanci LMŠ, SD, SAB in Desus, glasove pa je prispevala še večina poslancev Levice. Miha Kordiš je pred glasovanjem povedal, da v Levici novelo podpirajo, ker položaja zasebnih šol ne izboljšuje. Po njihovem bi moral biti javni denar namenjen le za javne šole.

42

poslancev je glasovalo za novelo, ki spreminja financiranje zasebnih šol

Poslance koalicije, ki so podprli novelo zakona, je pri odločitvi vodilo predvsem zagotovilo ministrstva, da s s predlaganim načinom financiranja zasebnega šolstva uresničujejo ustavno odločbo iz leta 2014.

V SMC so menili drugače. “Če je ustavno sodišče reklo, da je 85 odstotkov tistega, kar se daje zasebnim šolam, premalo, potem mi danes ne moremo pristati na zakon, ki daje še manj,” je menil Igor Zorčič (SMC). Poslanci SMC so se pri glasovanju vzdržali, proti noveli zakona pa so glasovali poslanci SDS, NSi in SNS.

Jernej Pikalo

minister za izobraževanje

“Če bo šel zakon na ustavno sodišče, je to normalen proces v demokraciji. Vsaka instanca ima vlogo in opravlja del posla.”

V minulih tednih so proti včeraj sprejetim rešitvam večkrat protestirali starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole. Menijo, da ustavna odločba državi nalaga, da mora 100-odstotno financirati celoten javni program, ne pa le obvezni del javnega programa.

Javni program zasebnih šol zdaj država financira v 85 odstotkih, kar je po oceni ustavnega sodišča v nasprotju z ustavo. Po novem, ko bi obvezni del javnega programa financirala v celoti, nič pa ne bi prispevala za razširjeni del (neobvezni izbirni predmeti, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, podaljšano bivanje in jutranje varstvo), bi se delež državnega financiranja zmanjšal na približno 65 odstotkov.

Pravniki poslancem: zavarujte integriteto ustavne demokracije

S pozivom, naj predlog ministrstva zavrnejo, so se včeraj zjutraj na poslance obrnili tudi pravni strokovnjaki Matej Avbelj, Janez Čebulj, Veronika Fikfak, Borut Holcman, Jernej Letnar Černič, Andraž Teršek, Jurij Toplak in Verica Trstenjak. Opozorili so, da so strokovne pravne službe vlade in DZ ugotovile, da je predlog v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča in zato protiustaven.

Spomnili so na zgodovino uresničevanja te ustavne odločbe: najprej jo je DZ tri leta ignoriral, nato so se porodile zamisli o spremembi ustave z ustavnim amandmajem, da bi se DZ izognil uresničitvi ustavne odločbe, zdaj pa se ustavna odločba uresničuje na način “da bi bili njeni pobudniki še na slabšem, kot so bili pred sprožitvijo ustavnega spora.” Zato so državni zbor pozvali, naj zavaruje integriteto slovenske ustavne demokracije na splošno in zagotovi spoštovanje človekovih pravic posameznikov, tako da izvrši to in ostale neizvršene odločbe ustavnega sodišča.

Če pride do veta državnega sveta, bi morali poslanci o noveli glasovati ponovno. O morebitni ponovni ustavni presoji novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja pa Pikalo pravi, da gre veliko zakonov na ustavno sodišče. “To je normalen proces v demokraciji. Prav je tako. Vsaka instanca ima svojo vlogo in opravlja svoj del posla.”


Najbolj brano