Izvedenka na sojenju: “Otroci si ne izmišljujejo!”

“Otroci niso nagnjeni k pretiravanju. V 97 odstotkih govorijo resnico, samo v treh odstotkih lahko kaj dodajo,” je na sojenju vzgojiteljici italijanskega vrtca v Hrvatinih Franki Kovačič včeraj pričala sodna izvedenka klinične psihologije Helena Černelič Mrak. Obtožena jo je vprašala, če bi otroci lahko zamenjali imena vzgojiteljic, pa ji je odgovorila, da otroci imen ne zamenjujejo.

KOPER > Izvedenka za klinično psihologijo otrok in mladostnikov Helena Černelič Mrak je poudarila, da je svoje mnenje pripravila le na podlagi dokumentov v sodnem spisu, ne pa na podlagi forenzičnih intervjujev z otroki. “Če bi otroke pregledali z intervjuji, bi bili rezultati povsem točni in verodostojni,” je odgovorila na vprašanje odvetnice Brankice Savić, ki brani odpuščeno vzgojiteljico vrtca Delfino Blu Franko Kovačič.

Tej tožilstvo očita, da je od začetka leta 2013 do poleti 2015 surovo ravnala z 18 malčki. Udarjala naj bi jih po rokah, licih, glavah in ritkah, jih stresala in kazensko pošiljala klečat. Nanje naj bi tako kričala, da so prestrašeni jokali, jih zmerjala, zapirala v stranišče ... Na sodišču so doslej že zaslišali več njenih nekdanjih sodelavk, pa tudi številne starše. Nekateri so pričali njej v prid, večina pa je potrdila očitke tožilstva.

Sodnica Darja Srabotič je včeraj zaslišala psihologinjo, ki jo je prosila, naj oceni, ali so sporne vzgojne metode obtožene predstavljale surovo ravnanje ali le strožji način vzgoje. “Opisani očitki presegajo učni načrt, metode in ravnanja, ki jih priporoča sodobna razvojna psihologija in pedagogika. Take metode so napačne, neustrezne in grobe. Psihično in fizično nasilje v vrtec ne sodi,” je poudarila izvedenka.

Starši raje ne govorijo

Pojasnila je, da se majhni otroci poleg članov svoje družine najbolj navežejo prav na vzgojiteljice v vrtcu, s katerimi preživijo velik del dneva. “Otroci morajo imeti v vrtcu nežno in toplo okolje,” je dodala. Na vprašanje tožilke Nataše Valentič Kuštra ali dejanja, ki jih tožilstvo očita obtoženi, sodijo v vrtec, je jasno odgovorila: “Klofute, odtegnitev hrane, siljenje s hrano, postavitev v kot, kritiziranje risbic, ki jih otroci narišejo, ali nasilno popravljanje njihovih risbic ne sodijo v vrtec. To je grobo ravnanje, ki lahko pri otrocih pusti zelo hude posledice. Imela sem pacientko, ki se je pri starosti 60 let spominjala travm, ko so jo v vrtcu neupravičeno pošiljali v kot,” je povedala.

Lažnega spomina skoraj ni

Na vprašanje odvetnice Savić, zakaj so starši šele dve ali tri leta po domnevnih dogodkih začeli o tem govoriti, je odgovorila, da si nekateri starši o tem ne upajo govoriti, nekateri pa ne opazijo, da je nekaj narobe. “Moja hčerka, ki je doktorica psihologije, zagotovo ne bo šla prva v šolo in povedala, da se ji zdi nekaj narobe. Na splošno večina staršev ni nagnjena k temu, da bi škodila ljudem, ki skrbijo za njihove otroke,” je dejala.

Pojasnila je, da obstajajo različne družine, ki različno reagirajo na take pojave. Starši v optimističnih družinah menijo, da ni nič hudega, če otrok doživi tudi kakšno travmo, v pesimističnih “naredijo cel halo”, v agresivnih se jim zdi običajno, če otroka nekdo fizično kaznuje ... “Pri 18 otrocih pa je zelo malo možnosti, da bi se njihovi starši dogovorili in enako govorili. Jaz staršem in otrokom verjamem. In če jih je samo ena tretjina doživela to, kar so povedali, je to izredno hudo,” je odgovorila.

Po njenih izkušnjah si otroci hudih stvari ne izmišljujejo. V njihovih pripovedih je čez 90 odstotkov resnice. “Zakaj bi otrok o tako hudih stvareh govoril, če se niso zgodile? Je pa možno, da si nekateri otroci lahko nekoliko izmišljujejo, da bi pritegnili pozornost staršev, ki je sicer ne dobijo. Tudi lažnega spomina je zelo malo, skoraj nič. Lahko sicer kaj dodajo, odvzamejo, brišejo iz spomina, da ne bi podoživljali travmatičnih izkušenj,” je pojasnila.

Niso zamenjali imena

Obtožena Franka Kovačič je psihologinjo vprašala, če bi se lahko zgodilo, da bi otroci pomešali dogodke v njeni ali kakšni drugi skupini ali zamenjali imena varušk. Izvedenka je odgovorila, da to ni možno. Na vprašanje obtožene, ali je s tem, ko je otroke posedla za mizo, kaj narobe, je odgovorila, da popolnoma nič, če bi to storila z lepo besedo in otroka ob tem pobožala.

“Če bi pa to storili zgrda, s kričanjem, ga na silo posedli za mizo in ob tem 'vrgli ven oči', pa je to neprimerno in škodljivo,” je dejala. Obtožena je izvedenko vprašala tudi, če bi bila lahko ona odgovorna za to, da je otrok prišel domov s kakcem v spodnjicah, če pa sama nikoli ni delala do konca delovnega časa vrtca. Izvedenka ji je odgovorila, da je organizacija dela stvar vrtca. Sojenje naj bi se kmalu zaključilo.

---