Martin Pregelj: “Kerozin bi povsem uničil vodarno”

Vremenoslovci menijo, da se bo Istra težko ognila padavinam v nedeljo, ko bodo zajele večji del države. Bodo v Istro in rižanski vodni vir prinesle tudi kerozin s hrastoveljskega območja in kako se na to pripravljajo v Rižanskem vodovodu? Vprašali smo direktorja Martina Preglja.

Vodo na  izviru Rižanskega vodovoda pri Bobrih vzorčijo trikrat na 
dan, ob 6., 14. in 22. uri. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Vodo na izviru Rižanskega vodovoda pri Bobrih vzorčijo trikrat na dan, ob 6., 14. in 22. uri. Foto: Tomaž Primožič/FPA

ISTRA > Izvira reke Rižane od prejšnjega torka, ko se je v hrastoveljskem železniškem predoru zgodila nesreča, ne uporabljajo več. Črpajo podtalnico, 70 metrov globoko, ker kerozin plava na vodi in se zadržuje 30 do 40 metrov pod površjem. Napovedali so, da bodo podtalnico črpali, vse dokler v njej ne bodo zaznali kerozina.

“Ko bomo opustili črpanje podtalnice, bomo povsem odvisni od nakupa vode iz hrvaškega Istrskega in Kraškega vodovoda. To bo pomenilo izredne razmere in začeli bomo z omejitvami porabe pitne vode.”

Martin Pregelj

direktor Rižanskega vodovoda

“Mesto nesreče je po podatkih geologov od izvira oddaljeno štiri do pet kilometrov, vmes je 100 metrov višinske razlike.”

Minuli vikend je poraba vode narasla na 400 litrov na sekundo, po 120 litrov ste dobivali iz podtalnice. Poraba bo narasla tudi na 460 litrov in, čeprav so Hrvatje pripravljeni dobavljati po 250 litrov, vam bo zmanjkalo 80 litrov na sekundo. Da bi povečali odjem s Krasa, ni mogoče?

“Od tam že zdaj dobivamo največje možne količine - 90 litrov na sekundo. Če se bo vroče in sušno poletje nadaljevalo, lahko iz obeh vodovodov pričakujemo kvečjemu manjše količine, čeprav nam je direktor Istrskega vodovoda prav včeraj zagotovil, da imajo za zdaj dovolj zalog vode in bi nam lahko zagotovili 250 litrov na sekundo, zdaj nam 100 litrov manj.”

Je bolj verjetno, da bodo kerozin do izvira prinesle prve obilne padavine ali več zaporednih ploh?

“Tega ne vemo. Geologi so šli včeraj znova na teren in z georadarjem posneli širše območje morebitnega onesnaženja, da bi ugotovili, kje se nahaja razliti kerozin. Iščejo tudi načine, kako bi ga čim več zajeli, ko ga bodo zaznali v starih vodnjakih krajanov v Hrastovljah in Dolu. Vodnjake, ki so na območju med mestom, kjer je prišlo do izlitja, in našim izvirom, pregledujejo strokovnjaki agencije za okolje. V tem tednu intenzivno preigravajo različne scenarije. Čeprav menimo, da bo onesnaženje najprej zajelo omenjene vodnjake, jih lahko tudi zaobide.”

Bi vas nemudoma obvestili, če bi zaznali onesnaženje?

“Takoj ko bi predstavniki agencije za okolje v vodnjakih zaznali kerozin, bi to sporočili direkciji za vode, ki bi prek pooblaščenega izvajalca začela črpati kerozin. Tudi nas bi seznanili, mi pa bi s črpanjem podtalnice v bližini izvira nadaljevali, dokler onesnaženja ne bi zaznali na izviru. Vode iz izvira pa ne črpamo od prejšnjega torka od 19. ure. Slovenske železnice so Geološkemu zavodu Slovenije pred tremi leti naročile izdelavo študije o grožnjah ob progi, kot so podori in plazovi. Ugotovili so, da bi onesnaževalec na tistem območju potoval s hitrostjo 24 do 27 metrov na uro. Mesto nesreče je po podatkih geologov od izvira oddaljeno štiri do pet kilometrov, vmes je približno 100 metrov višinske razlike.”

Bi bilo kerozin možno zajeti tudi na izviru?

“Ne, ker naš izvir ni 'jezerce', ampak skale za njim, od koder običajno črpamo pitno vodo. Vodovodi, ki se oskrbujejo iz zajetij, bi takšno onesnaženje laže nadzorovali, saj kerozin priplava na gladino. V našem primeru ga bo mogoče zajemati šele v Rižani in ob izlivu v morje, sicer pa so baraže in pivnike namestili tudi ob 'jezercu' ob izviru.”

Da bi stekel v cevovode, morate preprečiti, ker je strupen in bi poškodoval cevi?

“Če bi kerozin prišel v cev, speljano do vodarne v Cepkih, bi bila ta onesnažena. Ker je široka 1,4 metra, je v njej za 12 ur zalog vode. Težko bi jo očistili, druge pa nimamo. Vodarno bi nam kerozin povsem uničil, v trenutku bi imeli za tri milijone evrov škode, dvakrat večjo od tiste, ki so jo utrpele Slovenske železnice.“

Koliko časa naj bi se ta naftni derivat spiral z območja izvira in podtalnice?

“To vprašanje nas najbolj skrbi. Ne vemo, ne kdaj bo pritekel do tega območja ne koliko časa se bo spiral, ker ne vemo niti, kako se bo obnašal v kraškem podzemlju.”


Komentar novinarja

Marica Uršič Zupan

Vodo iz ustave v dejanja

Nesreča v železniškem predoru Hrastovlje, zaradi katere zdaj 90.000 prebivalcev Istre strahoma odpira pipe, pristojni v Rižanskem vodovodu pa tuhtajo, kaj še storiti, da bi preprečili dostop kerozina do zajetja, je še en dokaz, kako goli in bosi smo v tej državi pri skrbi z najpomembnejšo življenjsko tekočino. In da nam leporečje, ki je pred dvema letoma spremljalo vpis pravice do pitne vode v ustavo, prav nič ne pomaga, dokler za njeno zagotavljanje ni ustreznih zakonov in odlokov. A tu si ...

Preberi več

Najbolj brano