Župani proti zidu in žici na meji

Včeraj so z delom začele mešane italijansko-slovenske patrulje, obenem pa italijanski notranji minister Matteo Salvini in predsednik pokrajine FJK Massimiliano Fedriga napovedujeta bodečo žico oziroma zid ob meji, če patrulje ne bodo uspešne. Ker velik delež primorskih občin meji z Italijo, smo župane vprašali, kaj menijo o takšni napovedi.

Žalostno poglavje v medsebojnih odnosih

Aleš Bržan, župan mestne občine Koper: “Težko bi bilo pričakovati, da bo okrepljen nadzor nad nedovoljenimi prečkanji meje v resnici znižal število teh poskusov, kar je pravzaprav glavni cilj slovensko-italijanskih policijskih patrulj, podpiram pa sodelovanje obeh držav pri reševanju skupnih težav. Želel bi si sicer, da bi državi vsaj toliko pozornosti, kot jo namenjata zajezitvi migrantskega toka na svojih mejah, namenili odpravljanju razlogov za migracije v državah izvora in boju s tihotapskimi kriminalnimi združbami. Dokler se ne bomo skupaj lotili problema nedovoljenih prečkanj, tega ne bodo ustavile niti patrulje niti že napovedane rezilne ograje. Dvig zidov na meji običajno pomeni le dvig cen tihotapcev. Nikoli si nisem predstavljal, da bi lahko naš Koper od sosednjih prijateljskih držav, partneric in zaveznic, ločevala bodeča žica. Obžalujem, da ta neverjetni scenarij že dobiva obrise v resničnosti in iskreno upam, da bo to zares žalostno poglavje v naših medsebojnih odnosih kmalu zaključeno.”

“Pogovarjajmo se s slovenskimi prijatelji”

Roberto Dipiazza, župan občine Trst: “Sprašujem se, ali bi 240 kilometrov zidu na dolgi in razgibani meji fizično sploh lahko zgradili. In tudi zakaj bi to sploh počeli tu, na našem območju? Zunanje meje schengenskega območja so konec koncev meje Slovenije. Treba je torej poskrbeti, da te zunanje meje zavarujemo in pri tej nalogi, če je potrebno, Sloveniji tudi pomagati. Mreže, zidovi ali kakršnekoli druge fizične ovire na mejah tudi ne delujejo, vsi vemo, kako lahko jih je premagati ali zaobiti, povzročijo pa veliko težav lokalnemu prebivalstvu. In zato pravimo: dovolj je bilo zidov. Pred nekaj leti sem imel veselje in čast, da sem pomagal rušiti mreže in prepreke in prav res nočem gledati, kako postavljajo nove. Preprosto ni sprejemljivo. Res je, treba je iskati rešitve, ampak na drugačen način. Razmišljajmo o drugih oblikah nadzora in predvsem: pogovarjajmo se s svojimi slovenskimi prijatelji in iščimo odgovore v dialogu z njimi.”

Proti vrnitvi v “peklenske čase”

Klemen Miklavič, župan mestne občine Nova Gorica: “Prepričan sem, da bomo našli drugačno pot ter opustili ideje o žicah in zidovih. Takšno ravnanje bi namreč pomenilo globoko nerazumevanje zgodovine, vrednot in posebnosti krajev ob slovensko-italijanski meji. Nihče, ki je kdaj živel ob vsiljenih ograjah, žicah in zidovih, noče Evrope, kjer bi bili stiki med ljudmi pretrgani in kjer bi sovražne parole sprle lokalno prebivalstvo. Nove ograde bi zarezale v komaj zaceljene rane 20. stoletja in zatolkle vzhajajočo čezmejno regijo. Namesto da bi celotni Evropi pokazali pravo pot miru in blaginje z uspešnimi čezmejnimi projekti, bi z žicami pokazali pot nazaj v peklenske čase Evrope,” je župan Miklavič zapisal v pismu predsedniku vlade Marjanu Šarcu, v katerem je premierja pozval, naj se na izjave italijanske politike odzove in vzpostavi bilateralni dialog ter naj prevzame pobudo v EU in sproži postopke, “ki bodo italijanske politike odvrnile od vračanja Evrope v čase bodečih žic in zidov”.

“Ni govora, da bi postavljali zidove”

Rodolfo Ziberna, župan občine Gorica: “Tako Salvini kot Fedriga sta besedo 'zid' uporabila zaradi medijskega učinka. Ki sta ga, očitno, tudi dosegla. Razumem potrebo po dodatnem nadzoru meje in menim, da so mešane patrulje primerna rešitev. Ampak tako kot ni prav, da Evropa že leta pušča samo Italijo, tako tudi ni prav, da sama ostane Slovenija. Če je slovensko-hrvaška meja zunanja meja EU, jo mora EU pomagati nadzirati ter opustiti hinavsko in nekonsistentno politiko do migracij, ki so skupni problem. Poznamo tudi učinkovite metode za notranji nadzor, ki uporabljajo sodobno tehnologijo, denimo drone. In, najpomembneje: ni govora, da bi postavljali zidove. Ne le zato, ker so povsem neuporabni, če jih ne nadziramo. Na Goriškem smo dodobra izkusili, kaj pomeni živeti z zidom in kaj pomeni živeti ob odprti meji. In vemo, koliko lažje in boljše je življenje brez zidov ter koliko razvojnih priložnosti ponuja teritoriju.”

Saša Likavec Svetelšek, županja občine Hrpelje-Kozina: “Navadili smo se življenja brez mej in mejnih kontrol, tudi v praksi smo živeli združeno Evropo. Kakršna koli tehnična prepreka bi bila velik tujek v tem prostoru, predvsem pa nepotreben in nesorazmeren ukrep, ki služi razgradnji ideje združene Evrope. Če hočemo doma poskrbeti za boljšo protivlomno zaščito, zagotovo ne zamenjamo notranjih vrat, ampak najprej poskrbimo za zunanja vhodna vrata.”

Valter Mlekuž, župan občine Bovec: “Fizičnih ovir si ne predstavljam, ker v našem obmejnem prostoru res dobro sodelujemo in bi neprijetno presekale naš skupni prostor. Sem pa za ustrezen meddržavni nadzor. Na Bovškem nelegalnih prehodov ne opažamo, kar so na zadnjem občinskem svetu povedali tudi predstavniki policije.”

Tina Gerbec, županja občine Kanal: “Menim, da bi bila postavitev žic ali zidov ob meji velik korak nazaj za ljudi, ki tu živimo. Obenem pa obsojam vsak populizem, ki ima v osnovi druge cilje, ne pa ureditve varnostnih vprašanj. Skrbi me tudi to, s kakšno lahkoto prihaja do takih namer, ki so na dolgi rok lahko zelo nevarne.”

Milan Turk, župan občine Šempeter-Vrtojba: “Verjetno so na Tržaškem razmere drugačne kot tu na Goriškem, kjer je prehajanja meje malo. Uvedba mešanih patrulj, ki smo jih nekoč že imeli, je dobrodošla, v tem ne vidim nič spornega, in prav je, da policiji sosednih držav sodelujeta. Fizične ovire na meji pa so na našem območju nepotrebne.”

Barbara Švagelj, podžupanja občine Ankaran: “Na tovrstne odločitve nimamo vpliva, ideja o postavljanju ograj in žice na mejo, ki je bila odprta in sproščena v bližnji preteklosti, pa nam nikakor ni blizu. Po našem mnenju bi bilo migrantsko vprašanje ustrezneje reševati kot del skupne evropske strategije.”

David Škabar, župan občine Sežana: “Strinjamo se z uvedbo skupnih patrulj in sicer zaradi varnosti občanov in zmanjšanja ilegalnih prehodov v poletnih mesecih. Postavitev tehničnih ovir na meji pa ni sprejemljiva, saj bi močno posegli v življenje ljudi, ki živijo ob meji. Prav tako bi zaradi ovir obstojala nevarnost zadrževanja večjega števila migrantov na našem območju.”

Franc Mužič, župan občine Brda: “Komaj smo se rešili pregrad na meji z Italijo, pa bi nekdo postavljal nove. Tako potezo obsojam, bila bi nesprejemljiva. Sicer verjamem, da so nezakoniti prestopi meje kje drugje težave, toda pri nas, v Brdih, jih ni. Nisem ne sam zasledil ne bil opozorjen na ta pojav, mislim, da ga na območju Brd sploh ni.”

Marko Matajurc, župan občine Kobarid: “Fizične ovire bi bile povsem nesmiselne. Nelegalnih prehodov ne zaznavamo, kar potrjuje policija. Če bi kdorkoli nelegalno poskušal prestopati mejo, bi ga v našem okolju hitro opazili. Če bi fizične ovire začeli postavljati na južnem delu meje z Italijo, pa bi se po moji oceni begunci preusmerili proti Posočju in takrat bi se morda morali soočati s problemom.”

Mauricij Humar, župan občine Miren-Kostanjevica: “Zid ni nobena rešitev, absolutno sem proti. Včasih smo imeli bodečo žico čez mirensko pokopališče in zgodovina se ne sme ponavljati. Moramo pa iskati neke smotrne rešitve in pri tem lahko aktivno sodelujemo tudi lokalne skupnosti.”

Uroš Brežan, župan občine Tolmin: “Drastične napovedi vzpostavljanja fizične meje, ki je na tem območju ni bilo niti v času bivše države, vidim predvsem kot nadaljevanje populistične politike nagovarjanja čustev, zaradi pomanjkanja realnih in izvedljivih razvojno političnih rešitev. Če se bo v tej smeri nadaljevalo, bo to leden tuš za vse, ki si na tej in oni strani meje prizadevamo za krepitev prijateljskih vezi in vidimo prihodnost v tesnem čezmejnem sodelovanju.”

Erik Modic, župan občine Komen: “Pri uvedbi skupnih patrulj gre za smiseln ukrep, ki bo povečal nadzor meje brez nepotrebnega omejevanja osnovnih svoboščin EU. Napoved notranjega italijanskega ministra pa sodi med tipično demagoške napovedi evropske desnice, ki nas želi vrniti v obdobje železne zavese. Od vlade pričakujem, da se bo zoperstavila z vsemi razpoložljivimi diplomatskimi sredstvi.”

---