Sanje udejanjimo vsi, ne le Sanje

Na festivalu Sanje v Medani, ki se je iztekel v nedeljo, so pod naslovom Ciganske noči poezije in vina nastopili pesniki, pisatelji, igralci, glasbeniki in drugi iz Avstralije, Rusije, Srbije, z Madžarskega, domačini ...

Bral je tudi David Brooks iz Avstralije.  Foto: Andraž Gombač
Bral je tudi David Brooks iz Avstralije.  Foto: Andraž Gombač

MEDANA, VIPOLŽE, ŠMARTNO, DOBROVO > V četrtek so v sodelovanju s podjetjem Harfa v vetru v Medani odprli razstavo študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani Arhitekturni idejni predlogi za prenovo Gradnikove domačije.

Književniki, glasbeniki, igralci ...

V petek so obiskovalci na stojnici pred vilo Vipolže listali po knjigah, tudi po treh festivalskih izdajah - izšli so esej ameriškega meniha Thomasa MertonaO dežju in nosorogu / Rain and the Rhinoceros, esej avstrijskega psihoanalitika Wilhelma Reicha Prisluhni, mali človek! in zbirka Želim postati terorist v Ljubljani rojenega bosanskohercegovskega pesnika Marka Tomaša.

V mraku dvorane so na nenavadnih pesniških branjih nastopili Marko Tomaš, David Brooks, Jani Kovačič, Sofya-Agnessa Yakuntsova, Iztok Osojnik, Gregor Ulen. Ivan Peternelj, Violeta Tomič, Vesna Maria Maher in Blaž Šef. Po ciganskih napevih v peklensko rdeči kleti je Svetlana Makarovič na odru pred vilo zbrane presunila z grozljivo pravljico Balada o Sneguročki, ki jo je z basovskim vokalom in kitaro uokviril Alfred Burgstaller iz Avstrije. Večer je poživil srbski trobilni Bojan Ristić Brass Band iz Srbije.

V soboto je Katarina Juvančič v Pravljični vasi vodila delavnico uspavank, obiskovalce je skozi svet pripovedk vodila Milena Mileva Blažič v družbi pripovednikov iz Rezije in zasedbe Violinčki, na večernem koncertu je madžarska romska pevka Mónika Lakatoš predstavila svoj prvi album Romanimo, zatem je nastopila slovenska romska skupina Romano Glauso. V nedeljo so Forum Sanje krojile ženske, Vlasta Nussdorfer, Marija Sreš in Anja Srpčič, festival pa je sklenila domača skupina Bakalina Velika, ki je predstavila letošnji album Prvi krajec. Kakor delavnico Katarine Juvančič so tudi sklepni koncert izpeljali s KUD Morgan iz Nove Gorice in njegovim regijskim koncertnim ciklom Pretočnice.

Dober program, premalo obiskovalcev

Zakaj v teh časih delati pesniški, pravljični in glasbeni festival ter izbrati zahtevno temo, kot sta svoboda in samota, so se vprašali organizatorji. In odgovorili. “V založbi Sanje doživljamo ta festival kot nekakšen vrhunec in osmislitev našega dela,” pravi Rok Zavrtanik, direktor založbe.

“Nadvse dragoceno je, da se srečamo tako ustvarjalci kot bralke in bralci. Zaupamo, da poezija, glasba in pravljice niso le modni dodatek socialnim omrežjem in potrebam, pač pa segajo v same temelje našega obstaja in vsega, kar iz njega izhaja. In s tem premorejo moč spreminjanja nas samih, naših odnosov, drug drugega, z vsem tem pa nič manj kot - spreminjanje planeta.”

Program je bil dober, a bi si nastopajoči vsekakor zaslužili večje občinstvo, soglaša Zavrtanik. Pojasnjuje, da so organizatorji imeli nekaj težav, kot največji problem pa poudarja zelo slabo medijsko podporo: “Kulturna krajina v Sloveniji je opustošena! V desetih letih je pokrivanje medijev, tudi tistih, ki so odgovorni za javni interes, po naši oceni padlo za 90 odstotkov. Mediji so obsedeni s temami, s katerimi se oddaljujejo od ljudi, o resničnih zgodbah skoraj več ne poročajo. Problematični so tudi nekajkrat prenizki proračuni, s katerimi danes delamo tako zahtevne festivale. Že deset let imamo opravka z načrtnim in poniževalnim zmanjševanjem podpore ustvarjalcem.”

Festival, ki ga založba Sanje in društvo Festival Sanje prirejata v sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter s podporo KUD Morgan, ima nekaj več kot 20.000 evrov proračuna. “Poudariti moram prostovoljno delo več sodelavcev v organizaciji in tudi velikega dela nastopajočih,” pravi Zavrtanik. Upa, da se bodo Sanje v Medani v prihodnjih letih razrasle v “festival vseh”, ne samo v Brdih, ampak tudi v širši okolici, celo regiji: “Da bi to dosegli, mora priti do premikov, a sem optimist. Noč knjige je dober zgled, na podoben način bi lahko spodbujali tudi zanimanje za poezijo. Koncept je popolnoma odprt, k festivalu bi se lahko priključili tudi bolj oddaljeni kraji, Koper, Izola ...”

Želijo decentralizirati tako festival kakor organizacijo, priložnost pa dati zlasti mladim, ki so jih letos osupnili s kakovostjo in drznostjo prispevkov, poslanih na razpis Župančičeva frulica in natečaj noči knjige, še pravi: “Upam, da nam bo z Brdi in drugimi sodelavci uspelo vzpostaviti ustrezno promocijsko podlago in doseči, da bo za festival vedela vsa Slovenija.”  


Najbolj brano