Enotna embalaža prihodnje leto

Poskus 38 poslancev, da bi zamaknili uvedbo enotne embalaže za tobačne izdelke z leta 2020 na 2023, je propadel. Podpisniki pod predlogom za zamik uvedbe enotne embalaže so večinoma iz koalicije. Nekateri so se potegnili nazaj po tistem, ko je predlog povzročil negativne odzive v javnosti in se je proti njemu izrekla tudi vlada.

LJUBLJANA > Včeraj je za novelo zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, v kateri 38 podpisnikov predlaga na eni strani zamik uvedbe enotne embalaže, na drugi pa uvedbo sklada, prek katerega bi se trošarine iz prodaje tobačnih izdelkov namenile za programe preprečevanja kajenja, glasovalo le šest članov parlamentarnega odbora za zdravstvo. Proti jih je bilo osem.

Enotna embalaža je učinkovit ukrep

Predlog, pod katerim se je prvi podpisal Jernej Vrtovec (NSi), sledili pa so podpisi vseh poslancev LMŠ, SMC, SAB, večine poslancev SD, dveh poslancev Desus in še enega poslanca iz NSi, je naletel na številne kritike v nevladnih in zdravstvenih organizacijah, ki opozarjajo pred škodljivostjo kajenja. Predlogu je nasprotovala tudi vlada.

Naj predloga ne podprejo, je člane odbora včeraj prepričevala vrsta nevladnikov in zdravstvenih strokovnjakov. V državah, ki so uvedle enotno embalažo, se ta kaže kot učinkovit ukrep zmanjševanja privlačnosti kajenja med mladimi, ki jih v svet odvisnosti od nikotina pritegne tudi videz škatlic. Kadilci začenjajo kaditi med 16. in 17. letom starosti, kažejo statistike. Po 25. letu praktično nihče ne začne kaditi. “Ravno s tem ukrepom zmanjšujemo populacijo, ki bi začela kaditi,” zato poudarja direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat.

Milan Krek, poznavalec področja drog, poudarja, da je nikotin nedvomno droga. V svetu zaradi posledic kajenja na leto umre sedem milijonov ljudi, pri nas 3600. V Sloveniji je 427.000 kadilcev in polovica jih bo zaradi posledic kajenja umrla predčasno. Med tistimi, ki zbolijo, sta skoraj dve tretjini delovno aktivnih ljudi. Krek zato izpostavlja tudi posledice kajenja za produktivnost gospodarstva: “Ljudje, ki imajo veliko izkušenj in znanja umirajo zaradi neke razvade, odvisnosti od tobaka, aktivne politike tobačne industrije in naše nesposobnosti, da bi jo omejili.”

Podlegli lobistom?

Predlagatelji zamika uvedbe enotne embalaže so v utemeljitvi predloga zapisali, da so učinki uvedbe nepreverljivi. Skrbi jih, da bi se zaradi enotne embalaže povečala prodaja tobaka na črnem trgu. Ker bi ljudje tobak kupovali v tujini ali na črnem trgu, bi se po njihovih ocenah prihodki iz naslove trošarin lahko zmanjšali za 25 milijonov evrov.

Na poslance, ki so se podpisali pod zakon, so leteli očitki, da so klonili pod pritiski lobistov iz tobačne industrije. Nekateri argumenti, s katerimi so utemeljevali zamik, so dobesedno prepisani iz gradiva tobačnih podjetij. Kaj je na tem, zdaj preverja komisija za preprečevanje korupcije.

Najbolj na udaru so poslanci SMC, saj se je eden od funkcionarjev iz kvote te stranke nedavno zaposlil v eni od tobačnih korporacij. Jani Möderndorfer se kljub tem očitkom in drugačnemu mnenju vlade včeraj ni potegnil nazaj. “Nimam kančka slabe vesti, kar se tobačne industrije tiče,” je zatrdil. Enotna embalaža je po njegovem učinkovita šele takrat, ko velja tudi v sosednjih državah, kjer pa tega ukrepa za zdaj ni.

V LMŠ so po besedah Roberta Pavšiča tako zagovorniki kot nasprotniki zamika uvedbe enotne embalaže. Sam ostaja med zagovorniki, ker bi novela prinesla tudi več denarja za preventivo proti kajenju. V SAB so si po opozorilih nevladnih in zdravstvenih organizacij premislili in zamika enotne embalaže ne podpirajo več.

Jernej Vrtovec trdi, da ga lobisti tobačne industrije niso zmanipulirali in dodaja, da si želi državo, kjer se bodo ljudje tudi brez takšnih ukrepov znali sami odločati, kaj je prav: “Posamezniki se morajo sami zavedati, da ne posegajo po tobačnih izdelkih.” Kot problem izpostavlja tudi trgovce, ki tobak kljub zakonskim prepovedim prodajajo mlajšim od 18. let.

Zamiku uvedbe enotne embalaže so aktivno nasprotovali v Levici, kjer so prepričani, da je spremembo zakona, ki bi to omogočila, napisala tobačna industrija.

---