Jogurt z medom - obilica koristi

Poletni meseci so po eni strani lepi, topli in morali bi nam dati vedno zdravje. A ljudje imajo kljub lepemu vremenu pogoste težave, pa ne samo tiste s srcem zaradi pretirane sopare. Tu so angine, vneta grla in podobno.

V moji mladosti smo poleti pili veliko kislega mleka; bilo je prava specialiteta za žejo v toplih dneh. Pa tudi, ko so bili kosci pri hiši, so dobili polento in kislo mleko, zvečer pa kuhan krompir s kislim mlekom ... Šele danes vem, da smo bili tudi zaradi kislega mleka ali pa tudi jogurta bolj zdravi.

Na srečanju živilskih tehnologov v okviru 30. Bitenčevih dnevov Med tradicijo in inovacijo smo poslušali najnovejša dognanja o jogurtu v kombinaciji z medom in smrekovimi vršički. Že dolgo je sicer znano, da jogurtove kulture onesposabljajo ali celo ubijajo bakterije, ki bi lahko sprožale bolezni. Jogurt tako krepi imunski sistem in pospešuje nastajanje ubijalskih protiteles, tako imenovanega gamaintereferona.

Jogurt krepi imunski sistem

Znanstveniki na italijanski univerzi v Aquili v pokrajini Abruzzo so ugotovili, da je bil jogurt ob rednem vsakodnevnem uživanju celo bolj učinkovit za krepitev imunskega sistema kot kako sintetično zdravilo. V Davisu v Kaliforniji pa so izračunali, da imajo ljudje, ki so štiri mesece uživali po 450 gramov jogurta na dan, kar petkrat več gamaintereforona kot tisti, ki jogurta ne uživajo. Podobna raziskava, ki je trajala leto dni, pa je pokazala, da uživanje že enega samega jogurta (170 g) na dan preprečuje prehlade, nahod in drisko ne glede na starost in spol.

V posebni raziskavi na naši fakulteti pa so preučevali antioksidativno delovanje jogurta z dodatkom cvetličnega medu in izvlečka smrekovih vršičkov skupaj ter posameznih sestavin na kvasovke Saccharomyces cerevisiae ter tudi protimikrobno delovanje jogurta s cvetličnim medom z izvlečkom smrekovih vršičkov na izbranih mikroorganizmih. Rezultati so pokazali, da cvetlični med z izvlečkom smrekovih vršičkov v kombinaciji z jogurtom veliko bolj zmanjšajo znotrajcelično oksidacijo celic kvasovk v primerjavi z etanolnimi delovnimi ekstrakti.

Ugotovili so tudi, da jogurt sam ne prispeva k znižanju znotrajcelične oksidacije, ampak le skupaj z dodatkom cvetličnega medu z izvlečkom smrekovih vršičkov. Jogurt s tako kombinacijo meda je pri petih stopinjah celzija baktericidno deloval na bakterije vrst Listeria monocytogenes, Staphylococcus aureus in Pseudomonas aeruginosa. Medtem ko je sam izvleček smrekovih vršičkov zaviral rast bakterij vrst L. monocytogenes in S. aureus.

Preprosto rečeno: jogurt z dodatkom cvetličnega medu in izvlečkom smrekovih vršičkov ima dokazano antioksidativno delovanje na celični ravni in protimikrobno aktivnost na določenih vrstah mikroorganizmov.

Protimikroben učinek medu

Že dolgo je znano, da ima med ne glede na vrsto medonosnih rastlin pozitivne učinka za naše telo. Raziskovalke z naše fakultete Mateja Kokalj, Jasna Bertoncelj, Mojca Korošec in Barbara Jeršek pa so preučevale bioaktivne lastnosti medu. Ugotovile so, da med kot naravna koncentrirana vodna raztopina različnih ogljikovih hidratov, ki jo izdelajo čebele, vsebuje pomembne bioaktivne spojine s širokim spektrom aktivnosti, kot so antioksidativno, protibakterijsko, protiglivno in protivirusno delovanje.

Velik antioksidativni potencial medu je rezultat medsebojnega delovanja širokega spektra sestavin v medu, od fenolnih spojin, organskih kislin, encimov, produktov Maillardove reakcije in drugih snovi v medu, ki imajo koristen učinek na zdravje in predvsem zmanjšujejo tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni ter več vrst raka in različnih vnetnih procesov. To spoznanje je še toliko bolj pomembno zaradi naraščajoče odpornosti bakterij proti raznim antibiotikom in neugodnih učinkov uporabe sintetičnih (kemičnih) biocidnih sredstev. Znanstveni krogi že vse glasneje opozarjajo na nujnost iskanja alternativnih učinkovin in pri tem bi lahko s pridom uporabili protimikroben učinek medu.

Velika koncentracija sladkorjev, nizek pH, vodikov peroksid, lizocim, fenolne kisline, flavonoidi, metilglioksal in številni čebelji peptidi dajejo medu protimikrobne, pa tudi protibakterijske, protiglivične in protivirusne lastnosti delovanja.

Med ima velik potencial tudi za uporabo v zobozdravstvu, saj učinkovito preprečuje nastanek zobnih oblog. V raziskavi je naše raziskovalce zanimalo protimikrobno in protiadhezivno delovanje različnih vrst slovenskih medov na seve bakterij ustne votline Streptococcus cristatus, Staphylococcus warneri in Prevotella oralis. In izkazalo se je, da imajo slovenske vrste medu zelo dobro protimikrobno aktivnost, ki je primerljiva ali celo boljša od najbolj proučevanega novozelandskega medu manuke. To še zlasti velja za slovenski kostanjev in smrekov med.

Z medom blažimo sončne opekline

V praksi vsakdo pozna med in ga uporablja v različne namene. Manj znano je, da ga je mogoče uporabiti tudi za blaženje sončnih opeklin, in sicer v kombinaciji z jogurtom in skuto. Danes smo dobili tudi znanstveno potrditev za to. Pri sončnih opeklinah si naredimo zdravilno oblogo po naslednjem receptu:

> Zdravilna obloga z jogurtom in medom: zmešamo 250 dag jogurta (ali skute), dve jedilni žlici medu in sok ene limone. Nanesemo na kožo in po 15 minutah speremo ter premažemo z zaščitnim oljem.

> Maslo z malinami, medom in limono: maline (lahko tudi marelice) zmeljemo v mešalniku in jih pokuhamo, da izpari voda. Ohladimo na temperaturo okolja, dodamo maslo, dve žlici medu in limonin sok. Dobro premešamo in maso poljubno oblikujemo v kroglice, vrtnice, figurice in podobno. Čuvamo v hladilniku in ob uporabi namažemo na kruh, popečene kruhke ali kolačke.

> Meden obkladek: z njim zdravimo čebelje pike, razpokano kožo, opekline od sonca, zanohtnice ...


Najbolj brano