Tesla - največji znanstveni triler vseh časov

Pisanja knjige o Nikoli Tesli, ki jo je nedavno predstavil v Izoli, se je Tibor Hrs Pandur lotil že leta 2006. Istega leta je njegov pokojni stric Tomaž Pandur ustvaril izjemno predstavo Tesla Electric Company, ki govori o liku in delu še danes nerazumljenega genija in vizionarja.

Tibor Hrs Pandur je v pogovoru z Ireno Urbič predstavil  prevod 
Teslovega eseja in se razgovoril o izumitelju.    Foto: Biljana Pavlović
Tibor Hrs Pandur je v pogovoru z Ireno Urbič predstavil prevod Teslovega eseja in se razgovoril o izumitelju.  Foto: Biljana Pavlović

IZOLA > A oba naj bi se še pred tem resno zagrela za enigmo Tesla po ogledu filma Krsta PapićaSkrivnost Nikole Tesle. Poti nazaj očitno ni bilo več: Tomaž Pandur je ustvaril predstavo, po skoraj 15 letih raziskovanja pa je njegov nečak sestavil in spisal monumentalno delo o Tesli, ki šteje več kot 500 strani.

Tibor Hrs Pandur je prevedel približno 70 strani dolg esej Nikole Tesle Problem povečevanja človeške energije s posebnim ozirom na pridobivanje energije sonca iz leta 1900, v približno 300 strani dolgi spremni besedi pa je ponudil precej celovit pogled na Teslove izume in vse težave, prepreke in nerazumevanje, na katere je znanstvenik naletel med dolgoletnim raziskovalnim delom.

Tesla je v Mariboru večinoma kockal

Tomaža Pandurja in njegovega nečaka Tiborja Hrsa Pandurja, ki sta oba rojena v Mariboru, z velikim izumiteljem veže še en biografski detajl - Tesla je nekaj časa živel tudi v Mariboru. Delal je pri nekem inženirju, v tistem času pa ga je zelo obsedlo kockanje. Tesla naj bi tako večino časa preživel v krčmi Veseli kmet, iz Maribora pa naj bi ga izgnali, ker ni imel urejenih delovnih papirjev. “V Mariboru je dejansko preživel več časa kot v Beogradu,” je povedal Hrs Pandur in tako ošvrknil še “vojno” v nacionalnem, srbsko-hrvaškem prilaščanju Tesle, ki je po rodu Srb, a je rojen v hrvaški Liki.

Čeprav se je Hrs Pandur na predstavitvi knjige, ki sta jo izdali založbi ZRC SAZU in Litera ter paraliterarna organizacija Idiot, v izolski knjižnici opredelil za laika na področju elektroenergetike in drugih povezanih ved, s katerimi se je Tesla ukvarjal, tega iz spremne besede ni razbrati. Hrs Pandur, ki je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter se ukvarja s pesništvom in gledališčem, se je zelo poglobil v številne novejše znanstvene biografije o Tesli in skušal čim natančneje orisati njegove izume in tedanji znanstveni kontekst. Hrsu Pandurju so bili pri tolmačenju Teslovih znanstvenih konceptov v veliko pomoč Andrej Detela, Stanislav Južnič in Matej Mertik. Razen publikacij in prevodov Lava Čermelja in Teslove avtobiografije, ki je v slovenščini izšla leta 2013, drugih slovenskih prevodov izumiteljevih del pravzaprav nimamo.

Osrednji spis v Teslovem opusu

Esej Problem povečevanja človeške energije je Tesla objavil leta 1900 v junijski številki revije Century Magazine in velja za osrednji spis v njegovem opusu. V tem precej berljivem poljudnoznanstvenem besedilu je predstavil svoja dognanja o brezžičnem prenosu energije iz obdobja v Colorado Springsu, ki jih je nato udejanjil v slovitem stolpu Wardenclyffe na Long Islandu v New Yorku.

Neobjavljeni zapiski še burijo duhove

Tibor Hrs Pandur je v Izoli omenil, da Tesla “še vedno ostaja eden največjih znanstvenih trilerjev vseh časov”. Zakaj? Ker je še vedno kup dokumentov (približno 30.000 tehničnih zapisov, ki jih hrani Muzej Nikole Tesle v Beogradu), ki niso objavljeni. Hrs Pandur, ki je bil velikokrat v arhivu beograjskega muzeja, je povedal, da so ti dokumenti za raziskovalne namene sicer na vpogled, če pa jih kdo želi objaviti, je treba plačati. Zapiski še danes burijo duhove in “hranijo” številne teorije zarote. Med njimi naj bi bili načrti za nove vrste medplanetarnih pogonov in novo vrsto orožja - zloglasni Teslovi žarki smrti. Hrs Pandur je zato skozi zelo izčrpno spremno besedo želel demistificirati Teslo. Tega se je lotil tako, da je predvsem skozi Teslove lastne izjave, dokumente in domneve številnih vodilnih raziskovalcev ter izčrpnih opomb z napotki k dodatnemu branju skušal čim bolj podrobno osvetliti njegov doprinos k elektroenergetski znanosti in ga očistiti že skorajda mistične navlake, ki Teslo obkroža že od nekdaj.

Ob predstavitvi svoje družbene teorije, teorije vojne in filozofije družbenotransformativnih tehnologij je raziskoval tudi možnosti izdelave samogibnega toplotnega motorja, ki bi vso pogonsko moč črpal neposredno iz okolja, ter predstavil izum prvega teleavtomata, daljinsko upravljane ladjice. V njem pa je tudi že nakazal težnjo po odmiku od fosilnih goriv in željo k prehodu na obnovljive vire, še posebej k izrabi sončne energije. “Predvsem se je zavzemal za decentraliziran vir energije, to se mu je zdelo bistveno. Vodila ga je izjemna vera v pozitivistično znanost, da bomo lahko vse materialne zagate človeštva rešili s tehnologijo. Ko bi omogočil dostop do poceni, obnovljivih virov energije, bi uresničil svojo idejo združenega človeštva. To je zanj univerzalno razsvetljenje, zlitje ras, s katerim bi izničil nacionalne razlike,” je povedal Hrs Pandur.

Ključno delo - stolp Wardenclyffe

A v tem obdobju se je šele začela elektrifikacija sveta, Tesla pa je bil že sto let naprej od dotedanjih spoznanj v elektroenergetiki. “Omenjeni esej je napisal po eksperimentih v Colorado Springsu, leta 1888 je patentiral sistem polifaznega izmeničnega toka in omogočil prenos energije na ogromne razdalje. Ko pa ga je vzpostavil na Niagarskih slapovih, je leto zatem razglasi, da je ta izum 'passe', in že je začel razmišljati o brezžičnem prenosu energije,” je dodal Hrs Pandur.

Vse izume po letu 1891 je Tesla utelesil v Wardenclyffu, ki je bil prototip postaje za brezžični prenos energije. A še danes se pojavljajo dvomi, ali je ta sploh delovala: “Uradnih preverjanj še ni, oziroma šele danes so začeli izvajati rekonstrukcije Teslovih poskusov. Veliko dokumentov, ki jih hranijo v Beogradu, se nanaša prav na ta stolp. Gre pa za zapiske, ki jih je Tesla pisal šest let.”

S polifaznim sistemom izmeničnega toka je Tesla tako rekoč postavil pogoje za drugo industrijsko revolucijo, tu pa so kapitalisti že zaslutili ogromno denarja in seveda niso videli smisla v brezžičnem, prostem pretoku energije. Eden najbogatejših ljudi tistega časa John Jacob Astor je financiral Teslove raziskave v Colorado Springsu. Ko sta se razšla, je Tesla velikega “mecena” našel v najpomembnejšem ameriškem bančniku J. P. Morganu, ki je financiral raziskave, povezane z Wardenclyffom, njegovim ključnim delom, kjer je Tesla želel na enem mestu skoncentrirati vsa svoja dognanja. Še pred tem pa je Morgan financiral raziskave na Niagarskih slapovih.

Zakaj je Tesla odšel v pozabo?

Zakaj se od začetka 20. stoletja začne zaton najbolj znanega izumitelja na svetu? Deloma ga je zasenčil Albert Einstein, deloma pa so k temu po besedah Hrsa Pandurja prispevali tudi Teslova grandioznost, megalomanstvo in velika samozavest.

Precej usodnih napak je Tesla zagrešil s patentiranjem. V času največje svetovne pozornosti je namreč zelo radodarno delil najmanjše podrobnosti, povezane s svojimi izumi, ki so jih nato drugi konkurenti malenkostno priredili in pripisali sebi (najočitnejši primer je Guglielmo Marconi z izumom radia). Nekaj njegovih napak pa je imelo še daljnosežnejše posledice. Prva napaka - svojo družbo Tesla Electric Company je združil z Georgeem Westinghousom in podpisal pogodbo, ki mu je šla dejansko v škodo. Ko se je odrekel deležu, ki bi mu pripadal za vsako enoto proizvedene elektrike, je bil ob ogromno denarja, ki bi ga lahko vložil v nadaljnji razvoj svojih raziskav.

Druga napaka - Morganu je prepisal še 51-odstotni nadzor v družbi, ustanovljeni za brezžični prenos energije. Tesla je namreč utopično verjel, da bosta z Morganom postala partnerja in vzpostavila ta sistem ter tako rešila vse težave človeštva. Hrs Pandur je prevedel tudi ta pretresljiva, moledujoča pisma Morganu glede financiranja stolpa. “Morgan je Tesli sicer prispeval drobiž, v primerjavi s tem, koliko je, na primer, odštel za Rafaelovo sliko ... Med njima se je spletla faustovska zgodba med bančnikom in razsvetljenim znanstvenikom.”


Najbolj brano