“Prvič sem v Sloveniji, a zagotovo ne zadnjič”

Fundacija Asef bo ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi letos uspešnim študentom iz Slovenije omogočila desettedenske raziskovalne obiske najodličnejših univerz po svetu. Hkrati k nam na študijske obiske prihajajo potomci slovenskih izseljencev. Štipendisti se domov vračajo z znanjem in izkušnjami, ki bogatijo na eni strani Slovenijo in na drugi skupnosti Slovencev po svetu.

Fundacija Asef je nekatere letošnje štipendiste, potomce Slovencev, ki  spoznavajo Slovenijo, in Slovence, ki odhajajo na tuje 
univerze k profesorjem slovenskega rodu, včeraj predstavila 
ministru Petru Jožefu Česniku.  Foto: USZS
Fundacija Asef je nekatere letošnje štipendiste, potomce Slovencev, ki spoznavajo Slovenijo, in Slovence, ki odhajajo na tuje univerze k profesorjem slovenskega rodu, včeraj predstavila ministru Petru Jožefu Česniku.  Foto: USZS

LJUBLJANA > V mreži ameriško-slovenske izobraževalne fundacije Asef je 45 profesorjev slovenskega rodu, ki delujejo na univerzah po vsem svetu. Ti profesorji k sebi na izmenjave sprejemajo najuspešnejše študente slovenskih fakultet, odpirajo jim vrata tudi na najprestižnejše univerze in tako ustvarjajo povezave s Slovenijo.

Cilj je graditi mlade izobražene kadre

Eden od pobudnikov Asefa, dr. Jure Leskovec z ameriške univerze Stanford, pravi, da se povezave med profesorji in štipendisti pogosto nadaljujejo tudi po koncu obiska: “Naš cilj je graditi mlade izobražene kadre.”

Dr. Marinka Žitnik je bila pred petimi leti štipendistka prve generacije fundacije Asef. S štipendijo je obiskala univerzo Stanford. “To mi je res odprlo veliko priložnosti za pozneje, ko sem lahko tam opravljala tudi svoj podoktorski študij. Odprlo mi je poti do profesorskega mesta v ZDA,” o pomenu te izkušnje pravi zdaj, ko na izpopolnjevanja k znanstvenikom slovenskega rodu odhaja 28 letošnjih štipendistov.

Žitnikova je zdaj profesorica na Harvardu. Zelo se veseli možnosti, da bo lahko v prihodnosti tudi sama mentorica kateremu od slovenskih študentov ter bo tako gradila povezave med slovensko in ameriško znanostjo.

Potomci Slovencev se vračajo

Štipendiranje poteka tudi v drugi smeri. Asef podeljuje štipendije potomcem slovenskih izseljencev, ki lahko prav tako za deset tednov spoznavajo domovino svojih prednikov, hkrati pa se kalijo na svojih strokovnih in znanstvenih področjih. Program za potomce Slovencev poteka tretje leto; začeli so ga z enim štipendistom, lani jih je bilo osem, letos pa že deset, se pohvali Nina Troha iz Asefa: “Ponosni smo predvsem na to, da gradimo mostove med državami in širimo meje Slovenije.”

S programom krepijo slovensko pripadnost med ljudmi, ki živijo v tujini. Štipendisti večinoma prihajajo iz ZDA. Izbirajo jih glede na njihovo študijsko odličnost, pomembna kriterija pa sta tudi vez s Slovenijo in pripravljenost pridobljeno znanje in izkušnje vračati družbi.

Program je še mlad, a že na začetku rojeva sadove, ki si jih Slovenija zelo želi: dva štipendista, ki sta Slovenijo obiskala v preteklih dveh letih, sta se odločila tu tudi ostati.

Občutek, da sem spet doma

Letošnje štipendistke, ki jih je včeraj gostil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, niso skrivale navdušenja nad Slovenijo. Štipendistke iz ZDA Anika Gačnik, Rachel Krevh in Alex Klasin so dobile možnost študijskega izpopolnjevanja na svojih področjih pri profesorjih različnih fakultet. Zdravnica pediatrinja Tatjana Marušič iz Argentine je bila na endokrinološkem oddelku ljubljanskega UKC, študentka Tina Rozman iz ZDA kot medicinska sestra dela v enem od domov za upokojence.

Nekatere so v Sloveniji že bile, za Tino Rozman pa je to prvi stik z domovino njenih starih staršev. “Ko sem prišla na letališče, je bil prvi občutek, spet sem doma! Prvič sem v Sloveniji, a zagotovo ne zadnjič,” obljublja študentka iz Clevelanda. Zlasti starostniki so ji s svojim toplim sprejemom ustvarili občutek, da je Slovenija resnično njen dom. “Doma imam slovenske korenine starih staršev, ampak še boljše bi bilo, če bi svoje korenine prenesla sem, v Slovenijo,” odkrito govori o možnosti, da bi se vrnila za stalno.

Za to, da študentu omogoči desettedensko bivanje v tujini, mora fundacija Asef zbrati približno 5000 evrov. Prva leta je denar za štipendije zbirala le od donatorjev, večinoma potomcev slovenskih imigrantov v ZDA. Zadnji dve leti po 85.000 evrov letno prispeva tudi Slovenija, prek urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.


Najbolj brano