Razumeti, sprejeti, vključiti

Od razumevanja k sprejemanju in k vključevanju. Taki se zdijo osnovni cilji vseh aktivnosti in dogodkov, ki se te dni v prestolnici dogajajo pod okriljem Parade ponosa. Tudi priročnik Mavrica v žepu, ki je izšel te dni pri Legebitri, nudi pomoč vsem, ki z LGBT+ tematikami naslavljajo zlasti mlade.

LJUBLJANA > Festival, ki v prestolnici v znamenju tokratnega sporočila Presežimo kulturo sovraštva! domuje z različnimi dogodki že od 11. junija, se bo jutri sklenil s Parado ponosa, s pohodom in sklepnim koncertom pevke Raiven.

Priročnik za vse, ki naslavljajo LGBT+ mlade

Pri informacijskem centru Legebitra, ki si prizadeva za odprt prostor za geje, lezbijke in druge pripadnike LGBT skupnosti, so v okviru mednarodnega projekta Erasmus + Perform2Reform izdali priročnik Mavrica v žepu. Z njegovo pomočjo bodo mladinski in pedagoški delavci ter vsi drugi, ki delajo v izobraževanju, lažje naslovili vprašanja, povezana s spolom, spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in spolnim izrazom.

Med prostori, v katerih mladi iz LGBT+ skupnosti doživljajo največ nasilja ali diskriminacije, sta se takoj za ulico uvrstili šola oziroma fakulteta.

Prostori, kjer se zadržujejo mladi, morajo biti varen prostor tudi za lezbijke, geje, biseksualne in transspolne osebe (LGBT), je na sredini predstavitvi priročnika, katerega avtorji so Katja Sešek, Laura Pihlar in Filip Vurnik, dejala predsednica Legebitre Lana Gobec. Kot je poudarila, raziskave kažejo, da so LGBT osebe tarča posmehovanj, zbadljivk in verbalnega, psihičnega in fizičnega nasilja tako v šoli kot tudi v širši družbi. V raziskavi o pravni podinformiranosti LGBT skupnosti in vsakdanjem življenju gejev in lezbijk je tako skoraj 30 odstotkov vprašanih potrdilo, da so jih v času šolanja diskriminirali ali nadlegovali zaradi njihove spolne usmerjenosti. V raziskavi Društva Parada ponosa o vsakdanjem življenju mladih LGBTIQ+ oseb pa se je med prostori, v katerem mladi iz te skupnosti doživljajo največ nasilja ali diskriminacije, takoj za ulico uvrstila šola oziroma fakulteta.

Vsaka ustanova po njenih besedah naslavlja tovrstno nasilje glede na lastne zmožnosti in strokovno znanje. Izkušnje pa kažejo, da je uspešno naslavljanje in preprečevanje tovrstnega nasilja najbolj odvisno od strokovne podkovanosti in poglabljanja znanj pri pedagogih, je dejala.

V šolah redko preprečijo verbalno nasilje

Priročnik se po njenih pojasnilih odziva tako na potrebe LGBT oseb, ki si želijo varnega prostora, kot na potrebo pedagoških delavcev, ki si želijo dodatnega izobraževanja, da bi ta varen prostor lahko zagotavljali. “Izkušnje kažejo, da učitelji_ce preredko posežejo in preprečijo verbalno in redko tudi fizično nasilje, saj se to ne izvaja neposredno pred njihovimi očmi ali pa so tudi same_i pogosto v stiski, kako se pravilno odzvati,” so denimo zapisali v zborniku.

Takšni priročniki so pomembni, saj so šole v zadregi, ko se srečajo s pripadniki iz LGBT skupnosti, je poudarila Andreja Hočevar z oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete. Novi priročnik bi morali po njenih besedah šolski kolektivi vzeti v roke in se sami lotiti predstavljenih delavnic, da postanejo bolj občutljivi na obravnavano tematiko.

Danes bodo avtorji priročnika v Ljubljani izvedli celodnevne likovne delavnice, v bodoče pa si želijo, da bi po priročniku poseglo čim več posameznic in posameznikov, ki prihajajo v stik z mladimi. Priročnik je v celoti dosegljiv na spletu, tisk pa je omogočilo Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske.

---