Občina je v slabem finančnem stanju

David Škabar v sežanski občinski politiki ni novinec, delo občinske uprave in občinskega sveta je spoznal že kot občinski svetnik v dveh mandatih, v predzadnjem je bil tudi podžupan. A kljub temu ga je v županski vlogi marsikaj presenetilo. Med prijetnimi izpostavi zaposlene, na negativni strani pa birokratiziranost postopkov in slabo finančno stanje občine, ki ga je podedoval.

SEŽANA >Je bilo slabo finančno stanje občine tudi razlog, da ste kar dolgo sestavljali letošnji proračun?

“Ne. Volitve so bile pozno - jesenski čas zanje ni primeren, ker potem vse zapade v novo leto, po volitvah je treba ustanoviti delovna telesa in če želimo sestaviti kvaliteten proračun, je potrebno nekaj časa. Mislim, da smo s sodelavci to uspeli storiti razmeroma hitro.

“Kljub temu, da se je občina lani dodatno dolgoročno zadolžila za 1,2 milijona evrov, na koncu leta ni uspela plačati 470.000 evrov v letu 2018 zapadlih računov.”

Zdaj je proračun večji kot lanski, a kljub temu ste zmanjšali denar za krajevne skupnosti, kar so vam mnogi zamerili.

“Drži, da je skupna višina proračuna večja kot v lanskem letu, a ta višja številka vključuje tudi poravnavo obveznosti iz preteklega obdobja. Kljub temu, da se je občina lani dodatno dolgoročno zadolžila za 1,2 milijona evrov, na koncu leta ni uspela plačati 470.000 evrov v letu 2018 zapadlih računov. Temu je treba prišteti še za dobrih 727.000 v lanskem letu prevzetih obveznosti, ki smo jih morali poravnati letos. To je tisto, kar nam zdaj manjka in zaradi česar smo bili primorani krčiti letošnje odhodke. Krčili smo jih vsem proračunskim porabnikom. Za finančne račune KS smo naredili kar šest simulacij, vedno smo bile v precepu: KS ali razpisi za društva, socialo, šport … Glede na to, da večje investicije v KS tako in tako vodi občina, smo se odločili, da znižamo finančne načrte KS.”

“Če želimo povečati prihodke za kak milijon, moramo zagotoviti nova delovna mesta, za to pa potrebujemo nove investicije, ki jim moramo zagotoviti prostor.”

Kdaj bo občina zlezla na zeleno vejo, da bodo tudi KS in društva dobila toliko kot pred leti?

“Ta trenutek je občina v zelo slabem finančnem stanju. Obveznosti iz prejšnjega obdobja so velik zalogaj, kar nam precej onemogoča uresničevanje tekočih programov in načrtov. A se s sodelavci zelo trudimo, omejujemo izvajanje ne nujnih aktivnosti in upamo, da bi v drugi polovici leta lažje zadihali, z novim proračunski letom pa začeli na polno uresničevati program.”

Osebna izkaznica

David Škabar je v lokalni politiki že dve desetletji: tri mandate je bil svetnik v občini Hprelje-Kozina, nato dva mandata v sežanski, kjer je bil predzadnji mandat tudi podžupan. S tedanjim županom Davorinom Terčonom se je pred petimi leti pomeril za županski stol in ga zgrešil za 271 glasov. Pred nastopom poklicne županske funkcije je bil zaposlen kot strokovni sodelavec pri Slovenskih železnicah. Obakrat je kandidiral s podporo svoje liste David Škabar - Prava pot.

Za odplačilo glavnice letos 875.000 evrov

Je breme poleg plačila zapadlih obveznosti tudi odplačevanje posojil?

“Tudi. Občine se lahko zadolžijo za največ osem odstotkov, naša je za nekaj več kot šest odstotkov oziroma 8,3 milijona evrov. Samo za odplačilo glavnice bomo letos bankam dali 875.000 evrov, za obresti pa še preko 52.000 dodatnih sredstev. S tem denarjem bi lahko rešili marsikaj.”

Med sprejemanjem proračuna ste poudarili, da niste naklonjeni zadolževanju. Boste to zagovarjali tudi v prihodnje?

“Osebno nisem naklonjen zadolževanju, sploh ne takšnemu, ki je namenjeno tekočemu poslovanju. Se pa zavedam, da bo velike investicije brez dodatne finančne pomoči težko izpeljati. Vsekakor bomo v takem primeru iskali kredite, ki bodo za občino ugodni.”

Med starimi bremeni vam za vratom visi še vračilo denarja za gradnjo širokopasovnega omrežja. Občina sicer pravi, da ga ne bo treba vrniti, a ministrstvo trdi nasprotno. Ali je kaj novega glede tega?

“Problematika glede vračila denarja za gradnjo širokopasovnega omrežja visi nad nami kot Damoklejev meč. Postopki v zvezi s to zadevo so v teku na več nivojih. V dani situaciji bi težko napovedal, kako bodo razsodila sodišča. Glede sporov v povezavi z izgradnjo širokopasovnega omrežja so se vse prizadete občine v začetku letošnjega leta sestale s predstavniki ministrstva za javno upravo. Država je predlagala mirovanje sporov zaradi sporazumnega zaključka le-teh. Seveda upamo na ugodno rešitev, kajti zavedamo se, da bi nove obveznosti delovanje naše občine še dodatno ohromile.”

S cono in z delovnimi mesti do več prihodkov

Nekateri vam očitajo, da občino vodijo obrtniki in podjetniki. Tudi prva večja naložba bo gradnja kanalizacije na sežanskem terminalu, zdaj ste iz gospodarstva imenovali še podžupanjo ...

“Govoric o tem, kdo vse naj bi vodil občino, je kar nekaj. A se nanje ne oziram. Jaz sem župan, v to funkcijo sem se podal z razdelanim programom in jasno vizijo, kaj želim doseči. Moj cilj je občino narediti močnejšo, uspešnejšo in prijaznejšo za občane in odprto za nove partnerje. Seveda brez sodelovanja z uslužbenci v občinski upravi, občinskimi svetniki in zunanjimi organizacijami ter institucijami ne gre. Morda tovrstni očitki izhajajo iz mojega programa, kajti ena od prioritet je ravno gospodarstvo. Menim, da mora Sežana ponovno postati gospodarsko prepoznavna občina v regiji. To bo zagotovilo nova delovna mesta in povečalo prihodkovno stran proračuna. K meni prihaja veliko ljudi, vsi s prošnjami, vsi spadajo na odhodkovno stran. Če želimo povečati prihodke za kak milijon, moramo zagotoviti nova delovna mesta, za to pa potrebujemo nove investicije, ki jim moramo zagotoviti prostor. Prepričan sem, da mora Občina Sežana postati aktivni koordinator med akterji razvoja gospodarstva na Krasu. To pa ne pomeni, da bomo ostala področja zanemarili. Še naprej bomo podpirali projekte s področja kulture, športa in turizma. Področju izobraževanja bomo tudi v prihodnje nudili potrebno podporo za doseganje optimalnih pogojev za delo. Posebno pozornost bomo namenili tudi delovanju gasilstva, sociali in vsem ostalim.”

Kako kaže z gradnjo nove poslovne cone, za katero ste se zavzemali pred volitvami?

“Odločitev o gradnji nove poslovne cone izhaja iz potreb prostora. Obrtna cona je ena naših prioritet. Aktivnosti za začetek vzpostavitve že potekajo in nadejamo se, da bo prodaja zemljišč v lasti DUTB uspela in bi lahko nadaljevali z združitvijo zemljišč v zaključene gradbene enote. Trenutno poteka postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo infrastrukture v obstoječi coni (Terminal), kjer so podjetja še vedno vezana na greznice. Ta infrastruktura pa bo služila tudi za priključitev nove cone - ureditvenega območja Sežana Zahod. Če bo vse teklo kot mora in ne bo zapletov (pritožb, revizij), bi z deli lahko pričeli v drugi polovici leta.”

Med vašimi predvolilnimi obljubami je bila tudi gradnja južne obvoznice. Kaj ste glede tega že uspeli postoriti?

“Južna obvoznica je za Sežano ena najpomembnejših investicij. Če greste čez sežanski most zjutraj pred osmo uro, čakajo vozniki na drugi strani do jasli in še naprej. Z aktivnostmi za gradnjo južne obvoznice smo s sodelavci nadaljevali takoj po nastopu mandata. Računam, da bo letos sprejet OPPN in bi v naslednjih letih začeli z gradnjo. Zagotovo pa bo letos - pozno jeseni ali na začetku zime - zgrajeno krožišče pri avtocestnem priključku Sežana Zahod, kar predstavlja začetno fazo v postopku izgradnje južne obvoznice. Krožišče bi se nadaljevalo s cesto v most čez progo in če bi obenem uredili še Orleško cesto, bi lažje počakali tretjo fazo južne obvoznice.”

Kako kaže z novim gasilskim domom, glasbeno šolo in reševanjem prostorske stiske osnovne šole?

“Zelo dobro se zavedamo problemov vseh treh institucij. Šoli manjkajo prostori, gostota učencev je prevelika. Nekaj prostora za dodatne oddelke je sicer še v stari šoli, ki pa ima probleme z vlago, zato bomo letos to sanirali. Glasbena šola je na neprimerni lokaciji in se sprašujem, kako je bila sploh umeščena tja, saj učenci s harmoniko komajda pridejo do drugega nadstropja. Idejni načrt za novo je pripravljen, sprejet je bil OPPN, zdaj smo v fazi urejanja stanovanja z lastnico, ki smo ji ponudili sporazumno rešitev. Za gasilski dom pa je gradbeno dovoljenje skoraj že izdano.”

Ne bo političnega kadrovanja

Prejšnjemu občinskemu vodstvu ste očitali neučinkovitost pri črpanju evropskega denarja in da je vse napore usmerilo v geopark, kjer ni uspelo. Kako boste vi uspešnejši?

“To je posebna tema. Priložnost zamujena ne vrne se nobena. Zdaj se ta finančna perspektiva že bliža koncu. Mi želimo, da bi bili razpisi namenjeni gradnji infrastrukture - recimo KS Štjak in nekaj vasi v KS Vrabče še nimajo vodovoda, a teh razpisov ni več. Trenutno so ugodni razpisi za gradnjo kolesarskih poti, tako da bomo v okviru projekta CROSSMOBY, v katerega smo vključeni preko RRC Koper, v Sežani realizirali polnilno postajo - bike sharing in pet koles, z evropskimi sredstvi je financiran tudi avtobus, ki prevaža kolesarje med Istro in Krasom. Aktivno sodelujemo v okviru Dogovora za razvoj regij - kohezijska sredstva, od koder naj bi počrpali okoli tri milijone evropskega denarja: približno milijon za kanalizacijo in 1,9 milijona za projekt Trajnostna mobilnost za mrežo kolesarskih poti na Krasu med Komnom in Gorenjami - cilj je celotno občino pokriti s kolesarskimi potmi in jih navezati na kolesarske poti v sosednjih občinah, za kar imamo izdelano PZI in pripravljamo pred prijavo. V izvajanju je tudi nekaj manjših LAS projektov, odločitve pa pričakujemo še v treh prijavljenih projektih na programih ADRION in INTERREG VA Slovenija - Italija.”

V Inkubatorju ste skupaj z občinskim svetom že zamenjali nadzorni svet. Je to prvi znak kadrovskih prevetritev še kje drugje?

“Ne gre za nikakršne kadrovske prevetritve. Nadzorni svet Inkubatorja je bil zamenjan, ker ni opravil svojega dela. Ob tem naj poudarim, da se v Občini Sežana pod mojim vodstvom ne bomo šli političnega kadrovanja. Tu je dobrodošel vsakdo, ki je pripravljen trdo delati v korist naših občanov in dobrobit ter za razvoj prostora.“

---