Zgodbe, spletene okrog ognjišča

V Kortah imajo že tri gostilne. Ponudbo tradicionalne gostilne v tamkajšnjem zadružnem domu in ambicioznejše Hiše torkla dopolnjuje Kužina Stara šola v penzionu, pravzaprav manjšem hotelu v nekdanji šoli. Podobno kot se je nekoč v istrskih domačijah vse vrtelo okrog odprtega ognjišča, se tudi v Kužini, kjer ima največjo kuhalnico v rokah Marko Gorela.

Šola v Kortah ima dolgo tradicijo, tam je že leta 1819 začela delovati Slovenska ljudska šola. Konec 19. stoletja so zazidali nov objekt, šola je šla skozi različna obdobja, pod fašizmom je bilo težko, slednjič je bila priključena izolski osnovni šoli, leta 1976 pa so podružnično šolo preselili v nove prostore.

Stara šola je bila družabni prostor, po prodaji pa je nekdanji lastnik v njej uredil hostel. Pred tremi leti ga je oddal novim najemnikom, ti so se v Kortah dobro znašli in odkupili Staro šolo. Precej temeljito so jo prenovili, da ima penzion zdaj 18 sob in pet apartmajev. Lastniki, sicer slovenski predstavniki družbe Sixt, vodilnega evropskega rent a car podjetja, so zadovoljni s širitvijo na komplementarno dejavnost, pripoveduje Jasmin Kogoj, ki vodi Staro šolo v Kortah, prej pa je v Portorožu in Kopru skrbel za razvejano dejavnost najema vozil.

Prvi dve leti je bila Stara šola predvsem penzion, pripravljali so zajtrke, a se je vse bolj izkazovala potreba po širši gostinski ponudbi, ki bo presegla občasne pogostitve za zaprte družbe. “Marka sem spoznal v Portorožu. Njegov koncept, ki ga je uvedel v lokalu Istrian Tapas, mi je bil zelo všeč in začela sva se pogovarjati, kako bi v Kortah začeli z zgodbo, v kateri bi se vse vrtelo okrog Istre,” pripoveduje Kogoj.

V istrskem slogu, z lesom in kamnom, so po njegovih zamislih opremili gostinski prostor, v katerem ima osrednjo vlogo odprt kamin, ki je nadvse pomemben delovni prostor Marka Gorele. “Z Jasminom sva našo ponudbo spletla z istrskimi jedmi in v največji možni meri z lokalnimi dobavitelji,” pripoveduje Gorela. Na sezonsko zasnovanem jedilniku povezuje jedi iz modre in iz zelene Istre. “Zapisano na jedilnem listu seveda drži, a je izbira vsak dan nekoliko drugačna, zlasti morskih jedi, ker poskušamo ponujati čim več dnevnega ulova,” pravi. Dobavitelje pozna osebno, najsi gre za ribiče iz bližnje Izole ali pa Iztoka Trčka iz Hrastovelj, pri katerem nabavljajo suhe mesnine. Marmelade, tudi za zajtrk, imajo od Butulovih iz Manžana, oljčna olja so od več pridelovalcev, za kar nekaj istrskih vinarjev pa je Kužina Stara šola pomembna izložba. “Ne kompliciramo, vsa vina ponudimo tudi na kozarec,” poudari Kogoj.

Dobavitelja zorjene govedine so poiskali nekoliko bolj stran, v Krminu, kjer je sloveča mesnica Bonelli, iz katere ponujajo mesec oziroma dva suho zorjen goveji hrbet.

Gostje v gostilni so v pomembni meri domačini iz okoliških krajev, vse bolj pa tudi turisti, ne le tisti, ki prespijo pri njih, pridejo tudi iz Izole in Portoroža. Kar precej tistega, kar vtke Marko Gorela na krožnike, ponujajo v priročni trgovinici na recepciji. In če je komu kaj še posebej všeč, najsi bo vino, med, marmelade, suhe mesnine ali kaj drugega, bodo poklicali pridelovalca in organizirali obisk pri njem, saj nikamor po slovenski Istri pravzaprav ni daleč.

---