Mesto knjige je v polnem teku

Četrti knjižni festival Mesto knjige, največji literarni dogodek na Primorskem, je že v polnem teku. Vsebinsko in tudi dogodkovno bogat festival poleg najrazličnejših tem odpira tudi mestne prostore.

 Foto: Mitja Marussig
Foto: Mitja Marussig

NOVA GORICA >Festival Mesto knjige, ki se je že utrdil kot eden od osrednjih dogodkov v mestu, si je za rdečo nit letos izbral vodo in z njo povezana raznolika vprašanja in dileme, v dobrem tednu dni pa napoveduje nabit in bogat program s predstavitvami, pogovori, razstavami, performansi glasbo, sejemskim dogajanjem. Obenem pa znova odpira zanimive prostore v mestu, ki so po krivici zapostavljeni oziroma niso izkoriščeni, kot bi bili lahko.

To se je pokazalo že na petkovi otvoritvi, ki so jo znova umestili v čudovit atrij novogoriške mestne hiše. S svojo intimnostjo znotraj mogočne zgradbe je bil pravšnja kulisa za obisk Miljenka Jergovića, bosansko-hrvaškega pisatelja, ki sodi med najbolj priljubljene pisce s prostora nekdanje skupne države. Z novogoriško režiserko Anjo Medved seje pogovarjal o svojem delu, Sarajevu, bivši skupni domovini, identitetah, nacionalizmu ... In nizal zanimive anekdote in refleksije. Denimo o svojem dedu, ki izvira iz Kneže, a je tudi v Sarajevu, vestno ohranjal slovensko, primorsko identiteto. “Ves čas je bil naročen na Primorske novice. Kar je bilo res ekscentrično, saj so prihajale s sedemdnevno zamudo. A jih je redno bral, saj je hotel biti na tekočem o tem, kaj se dogaja v njegovih krajih,” se je spominjal deda, ki je bil tudi Tigrovec. Pa o legendarni Top listi nadrealistov, ki je v skečih resničnost pretirala do absurda, a se je samoukinila, ko so stvari šle tako daleč, da je postala resničnost sama pretirana do točke absurda, ko pretiravati sploh ni bilo več mogoče. In to očitno ni samo stvar preteklosti. “Trump je kot nek lik iz Nadrealistov, njegovi tviti so kot nekakšen bosanski humor,” se je dotaknil današnjih absurdov.

Sicer pa je po njegovem resničnost slab material za književnost. “To pa zato, ker deluje neprepričljivo in neverjetno. Književnost je zato na nek način bolj resnična od resničnosti.” Tudi na meji, denimo med Goricama, ni več resnic. “Resnica je ena sama, je nedeljiva, različne pa so perspektive.” O Evropi, ki nima enotne identitete, meni, da je nekakšen “nestabilen suhozid”, prav tako identiteta po njegovem ne more temeljiti na nacionalizmu, saj je “nacionalizem invalidna oblika in negacija identitete.”

O nacionalizmih in identiteti je bilo med drugim govora tudi sinoči na Trgu Evrope, kjer so gostili ameriškega zgodovinarja, profesorja in avtorja obsežne monografije o Avstro-Ogrski, Pietra M. Judsona. V pogovoru z zgodovinarjema Kajo Širok in Luko Lisjakom Gabrijelčičem je razbil marsikateri mit o Avstro-Ogrski kot “ječi narodov”, imperiju, ki mu je bilo usojeno propasti, ker da je bil anahronističen, preveč nazadnjaški, mit o tem, da so ga zrušile nacionalistične težje posamičnih narodov. No, bilo je nekoliko bolj zapleteno, je pojasnil. In odstiral pozitivno zapuščino cesarstva: kako je bilo normalno, da so prebivalci nekega območja govorili več jezikov, da ni bilo nenavadno, kako ni bilo nenavadno, da so bili nacionalisti in hkrati podpirali cesarstvo, da so si poleg zakonov delili podobne kulturne vzorce ... In v nekaterih stvareh, denimo stopnji pismenosti, je bila povsem primerljiva z najrazvitejšimi zahodnimi državami. “Prav tako je danes v EU preveč debate o razlikah in premalo o tem, kar je skupnega,” je aktualiziral. In prav iz tega, kako je Avstro-Ogrska sobivala z multikulturalizmom, ki je eno od osrednjih vprašanj tudi v današnji Evropi, bi se lahko tudi danes marsikaj naučili. “Nacionalne države so tiste, ki so obsojene na neuspeh. V tej knjigi sem hotel prikazati, da je multinacionalna država mogoča,” je sklenil Judson.

Danes se festival nadaljuje v še enem prostoru, ki dobiva novo življenje. V nekdanjem Daimondu bodo ob 18.30 odprli razstavo angažiranega grafičnega oblikovanja na temo voda iz rubrike Proglas tednika Mladina. Pol ure kasneje bosta humanitarca Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar, ki sta se v začetku leta vrnila z odprave v Severni Darfur, predavala o tamkajšnjem alarmantnem stanju. Dogodek je plačljiv (5 evrov), vse prihodke bodo namenili Ustanovi Tomo Križnar.

Jutri bodo tam odprli veliko razstavo ilustracij domačinke Ane Zavadlav, sledil bo koncert prekmurske glasbenice JUNEsHELEN.


Najbolj brano