Črnigoj je v splošno korist pomagal pri gradnji šole

Nekdanji prvi mož propadlega Primorja Dušan Črnigoj je svojo zadnjo kazen z delom v splošno korist alternativno prestajal v postojnski občini. Njegove gradbene izkušnje in znanje so izkoristili tudi pri trenutno največji občinski naložbi, gradnji prizidka k osnovni šoli Antona Globočnika. Na občini pravijo, da so bili s tem načinom dela zadovoljni.

Dušana Črnigoja so občani opazili na gradbišču prizidka osnovne 
šole Antona Globočnika, ki je trenutno največja občinska naložba. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Dušana Črnigoja so občani opazili na gradbišču prizidka osnovne šole Antona Globočnika, ki je trenutno največja občinska naložba. Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > Na gradbišču prizidka k osnovni šoli Antona Globočnika so pred dnevi opazili Dušana Črnigoja, nekdanjega predsednika uprave gradbenega podjetja Primorje. Na naša poizvedovanja so nam na Občini Postojna potrdili, da je na občini oziroma v okviru oddelka za okolje, prostor in investicije opravljal delo v splošno korist. Na tem oddelku je zaposlen tudi Črnigojev nekdanji sodelavec na Primorju Robert Ozbič, ki zdaj kot sekretar za področje okolja in prostora bdi tudi nad izvajanjem gradbenih naložb v občini.

Na občini in upravi za probacijo redkobesedni

Kaj je Črnigoja pripeljalo na postojnsko občino in zakaj prav sem, na občini niso povedali in tudi sicer so bili s pojasnili o njegovem delu zelo skopi: “Občina v zvezi s tem ni imela stroškov, s tem načinom dela smo bili zadovoljni in se bomo v bodoče še posluževali te prakse,” so nam odgovorili. Za več informacij so nas usmerili na Upravo za probacijo, kjer pa so pojasnili, da pojasnil, ki se nanašajo na konkretno osebo, ne morejo posredovati, saj bi razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.

Neenotna sodna praksa?

Odločitev višjih sodnikov, ki so Črnigoju odobrili alternativno prestajanje kazni, je sprožila tudi nekatere kritične odzive o neenotni sodni praksi na tem področju, po kateri je bilo Črnigoju ugodeno, nekaterim obsojencem za manjša kazniva dejanja pa ne. Številke sicer kažejo, da kazen z delom v splošno korist prestaja precejšnje število obsojencev. Črnigojeva odvetnica pa je takrat poudarila, da je družbeno koristno delo v Evropi in drugod po svetu že dlje časa priznana oblika služenja kazni za tiste obsojence, ki niso storili hudih kaznivih dejanj, in da je človek, ki je socialno primeren, za družbo nekoristen, če samo sedi v celici.

So pa povedali, da je probacijski svetovalec tisti, ki odloča, v katero izvajalsko organizacijo bo napotil osebo, ki je napotena na probacijo.

Odziva Dušana Črnigoja nismo uspeli dobiti, njegova odvetnica Irena Dobravc Tatalovič pa nam je odgovorila, da se je njeno delo v zvezi s to zadevo končalo s pravnomočnim sklepom, s katerim je bilo v celoti ugodeno njihovemu predlogu za alternativen način prestajanja kazni.

480 ur dela v splošno korist

Spomnimo, da je ajdovsko okrajno sodišče Črnigoja in nekdanjega vodjo kadrovske službe v Primorju Ožbeja Marca zaradi kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila, s čimer sta Primorju pridobila 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi, pred dvema letoma obsodilo na 28 mesecev zapora. Višje sodišče v Kopru je pritožbi delno ugodilo in znižalo kazen na 18 mesecev. Ker je bila kazen krajša od dveh let, sta zaprosila za njeno alternativno prestajanje. Ajdovsko sodišče je ta predlog zavrnilo, a so višji sodniki nato po pritožbi kljub nasprotovanju tožilstva odobrili alternativno prestajanje kazni s 480 urami dela v splošno korist.

To je bila sicer druga obsodba Črnigoja, ki je pred leti že prestal 14-mesečno zaporno kazen v zadevi Čista lopata; takrat je bil “koristen” kot zaporniški knjižničar. Potem ko je bil konec preteklega leta oproščen obtožb v zadevi Stavbenik, pa se je Črnigoj zdaj znašel v še enem postopku zaradi očitane zlorabe položaja v primeru spornega financiranja šentviškega predora, ki pa se je na ljubljanskem okrožnem sodišču šele dobro začel. Na novogoriškem sodišču pa se še vedno vleče sojenje Črnigoju in Robertu Brajdihu, nekdanjemu izvršnemu direktorju Primorja, zaradi domnevnega oškodovanja upnikov Primorja stečaju za okrog 250.000 evrov


Najbolj brano