Trije za SDS in SLS, po dva za SD in LMŠ ter ena za NSi

Evropski poslanci iz Slovenije v prihodnjih petih letih bodo Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič z liste SDS in SLS, Tanja Fajon in Milan Brglez z liste SD, Irena Joveva in Klemen Grošelj z liste LMŠ ter Ljudmila Novak z liste NSi.

Slovenski volilci so v Evropski parlament poslali SDS in SLS, SD, 
LMŠ in NSi
Slovenski volilci so v Evropski parlament poslali SDS in SLS, SD, LMŠ in NSi  

SLOVENIJA > Delni uradni izidi kažejo, da je skupna lista SDS in SLS zbrala 26,48 odstotka glasov, s čimer je osvojila tri poslanske mandate. Lista SD je z 18,57 odstotki glasov osvojila dva poslanska mandata, enako pa tudi LMŠ, ki je zbrala 15,61 odstotka glasov volilcev. Zadnji sedež v evropskem parlamentu je osvojila NSi, ki so ji volilci namenili 11,1 odstotka glasov.

V SDS niso dvomili, da bodo tudi tokrat zmagali

Milan Zver, nosilec liste SDS in SLS, je na sedež SDS prišel v sproščeni družbi žene, hčere in vnukov. Listi SDS in SLS so vse ankete napovedovale zmago, zato Zver, ki so ga volilci že tretjič poslali v Bruselj, o dobrem izidu ni podvomil. “Najmanj ponovitev rezultatov izpred petih let in tretjo zaporedno zmago SDS na EU volitvah,” je odgovoril na vprašanje, kaj je zanj dober rezultat. Zavezništvo s SLS je bila po njegovem naložba v prihodnost in ne le projekt za te volitve: “Prepričan sem, da se bo na desni sredini nekaj premaknilo in da bomo kmalu dobili še nacionalne volitve.” Zveru je na listi sledila Romana Tomc, Franc Bogovič iz stranke SLS pa je preskočil vrsto, saj je bil izvoljen s preferenčnimi glasovi.

28,16 odstotna je bila volilna udeležba v Sloveniji

Predvolilne ankete so na drugo mesto večinoma uvrščale SD. Kot je med čakanjem na izide dejala nosilka liste Tanja Fajon, bi bilo za SD vse, kar je več od enega evropskega poslanca, velika zmaga. Ta zmaga se je ob 23. uri tudi zgodila. “Očitno smo uspeli ljudi prepričati. Vesela sem, da nam je uspelo podvojiti rezultat,” je izid komentirala Fajonova, ki bo po novem v Bruslju skupaj z Milanom Brglezom, ki so ga volilci izvolili s preferenčnimi glasovi. Brglezova uvrstitev med drugim pomeni, da bo njegova nekdanja stranka SMC v državnem zboru dobila novega poslanca.

S pričakovanji, koliko poslancev bi lahko imeli, niso niti v času kampanje niti po zaprtju volišč hoteli špekulirati v LMŠ. “Vse, kar bo več od tega, kar imamo trenutno v Evropskem parlamentu, bo za stranko LMŠ uspeh,” je dejala nosilka liste Irena Joveva. LMŠ je nato dobila dva poslanca, poleg nje še Klemna Grošlja. “Bila sta dobra kandidata, bosta pa še boljša poslanca,” ju je ocenil predsednik stranke Marjan Šarec. Šarec se je po 23. uri veselil tudi tega, da so bile uspešne stranke, ki “čutijo Evropo”. Ošvrknil je izid SDS, češ da je zmagovalka dobila dva mandata, tretjega pa je dobila SLS. Tega po Šarčevem mnenju ne smemo pozabiti.

51 odstotna je bila volilna udeležba v Evropski uniji

NSi je uresničila svoje pričakovanje, da bo dobila en mandat. V Evropskem parlamentu bo stranko bo stranko zastopala Ljudmila Novak.

Ostale stranke svojih pričakovanj, da bodo s svojim poslancem krojile evropsko politiko, niso uresničile. Najbližje jim je bila Levica, ki je dobila nekaj več kot šest odstotkov glasov volilcev, sledile pa so Desus, SNS, SAB ...

Volilna udeležba nekoliko višja kot pred petimi leti

Volitev se je udeležilo 28,16 odstotka volilnih upravičencev, kar je slabe štiri odstotke več kot pred petimi leti. Politiki so se spraševali tudi o razlogih za razmeroma nizko volilno udeležbo in to kljub velikim (finančnim) naporom, ki jih je v kampanjo vložila Evropska unija. “Zdi se mi, da smo preveč govorili o problemih, krizah, negativnih stvareh, a nihče izmed nas se ni za EU odločil zaradi kriz in slabih stvari, ampak zato, ker smo vsi verjeli, da nam bo bolje,” je razloge v kampanji iskala Ljudmila Novak. “Mogoče se volilci niti ne zavedajo, kako pomembno vpliva Evropa na naše življenje. Mogoče nam je postala evropska skupnost preveč samoumevna, predvsem mir, stabilnost, normalnost. Ko se nam nekaj zdi samoumevno, se nam zdi, da nam ni treba pri tem participirati.”

Primorci, ki volijo v volilni enoti Postojna, so se volitev udeležili v državnem povprečju; na volišča je prišlo 28,25 odstotka volilnih upravičencev.


Najbolj brano