Nad podnebne spremembe z več sankcijami za onesnaževalce

Devet kandidatov za evropske poslance, ki prihajajo iz Primorske, smo vprašali, ali si želijo evropske institucije z več ali manj pristojnostmi in kako naj se Evropska unija spopade s trenutno največjim izzivom za človeštvo - podnebnimi spremembami.

Prav vsi primorski kandidati  podpirajo Pariški podnebni sporazum.
Prav vsi primorski kandidati podpirajo Pariški podnebni sporazum. 

PRIMORSKA >Prav vsi primorski kandidati podpirajo Pariški podnebni sporazum in pravijo, da so podnebne spremembe globalni problem, zato ga je treba reševati na globalni ravni.

Globalne rešitve za podnebne spremembe

“Enostranski ukrepi EU v zvezi s podnebnimi spremembami ne morejo učinkovati, saj je EU le eden od deležnikov v reševanju tega problema, je na vprašanje, na kakšen način (s sankcijami, priporočili, bojkoti ...) naj se EU loti boja proti podnebnim spremembam odgovoril kandidat Desus Vitomir Mavrič. Na isti listi kandidira tudi Peter Boršič, ki dodaja: “Potrebna je solidarnost in sodelovanje vseh akterjev, da bodo spoštovane sprejete obveze v okviru pravnega reda. Nespoštovanje in zaviranje te politike mora dobiti jasno opozorilo v obliki sankcij.”

Andrej Šušmelj (SAB) je bolj naklonjen spodbudam: “EU in države bi morale pomagati s spodbudami za uvajanje oblik energije, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, torej hidroelektrarn, vetrnih elektrarn, fotovoltaike.” Gregor Perič (SMC) bi se okoljske problematike lotil z zeleno proračunsko in davčno reformo, s katerimi bi zelene investicije naredil privlačne tudi za zasebni kapital. Patricija Šulin (SDS) izpostavlja vlaganja in inovacije v vse tehnološke rešitve za nizkoogljično mobilnost, hkrati pa bi morale vse oblike prevoza prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

V SD (Matjaž Nemec, Ljubica Jelušič) zastopajo stališče, da je potrebno od priporočil preiti k sankcijam. “Obvezujoča priporočila se takoj implementira v vse članice EU brez izjem, z visokimi kaznimi za nespoštovanje zakonodaje. Na izpuste CO² naj se uvede davek,” predlaga Nemec. Peter Golob (Dobra država) je še bolj radikalen: “Pomembno je zamejiti sedanjo hiperprodukcijo odpadkov in jih reciklirati. EU naj uvede okoljske dajatve na vse izdelke, ki znatno obremenjujejo okolje.”

Joško Joras (Zedinjena Slovenija) pa je na vprašanje odgovoril bolj filozofsko: “Vsako razumno bitje ve, kaj je zanj dobro ali ne, zato preživi. Samo človek zaradi pohlepa ogroža sebe in naš planet.”

Večinoma proti krepitvi vloge EU

Na vprašanje o večjih ali manjših pristojnostih EU v odnosu do nacionalnih držav Joras pravi, da se pristojnosti EU ne bi smele povečevati: “Slovenija je prepustila že preveč suverenosti organom EU.” Podobno meni Golob, ki nasprotuje dodatni krepitvi pristojnosti evrobirokracije in opozarja na harmonizacijo določenih področij, denimo, davčnih sistemov.

Šušmelj ni odgovoril konkretno, temveč le, da bi morala biti odgovornost razdeljena na vse ravni, od lokalne do nadnacionalne. Za Šulinovo mora obstajati ravnovesje med področji, kjer mora EU krepiti svojo moč, in področji, kjer morajo članice dobiti več pristojnosti. “Na nekaterih področjih moramo upoštevati načelo subsidiarnosti, torej naj EU posreduje le takrat, če bodo njeni ukrepi učinkovitejši od ukrepov držav članic,” dodaja Patricija Šulin.

Primorca na listi DeSUS nista naklonjena krepitvi moči EU in njenim organom, saj bi to lahko pripeljalo do prevlade posameznih političnih opcij. Peter Boršič pojasnjuje: “Ko gre za spoštovanje temeljnih vrednot in načel, bi morala EU imeti več pristojnosti, saj si nekateri povsem po svoje tolmačijo pravila. Pred novim parlamentom bo tako eno težjih vprašanj, kako jasneje določiti meje, preko katerih države članice ne smejo iti.”

Ljubica Jelušič (SD) meni, da so države članice prenesle na evropsko komisijo že dovolj svojih suverenih pravic, tako da več pristojnosti ne potrebujejo, njen strankarski kolega Nemec pa, da bi morali odnos med organi EU in državami članicami predrugačiti v odnos vzajemnosti: “Nisem za več pristojnosti, ampak za več odgovornosti evropske komisije.”

Gregor Perič v imenu SMC zagovarja povečanje pristojnosti za EU: “V SMC zagovarjamo več Evrope. Samo s skupnimi odzivi lahko konkuriramo drugim velesilam.”


Najbolj brano