Blizu dva tisoč jih je romalo v Tivoli

Bili so drugi časi, bilo je lepše vreme, držali smo se za roke in drhteli od treme... Približno tako je nek pesnik z juga nekoč označil preteklost, verjetno pa se kaj podobnega vrti tudi v glavah starih obmorskih košarkarskih navijačev, ko se ob lovu Sixt Primorske na slovenski vrh spomnijo znamenite sezone 1992/93.

Vince Reynolds (z žogo) je pustil velik pečat v času svojega igranja za Koper. Fotografija je z druge  
finalne tekme na Škofijah. Foto: arhiv PN/Tomaž Primožič
Vince Reynolds (z žogo) je pustil velik pečat v času svojega igranja za Koper. Fotografija je z druge finalne tekme na Škofijah. Foto: arhiv PN/Tomaž Primožič

KOPER > Vojna na območju nekdanje Jugoslavije je dobila poln zamah, kar je imelo močan vpliv tudi na košarko, saj se je naenkrat na tržišču znašlo veliko odličnih igralcev. “Na železniški postaji lahko sestaviš dobro prvoligaško ekipo,” je takrat dejal eden od trenerjev in ni bil prav daleč od resnice, priložnost pa so vešče izkoristili tudi v Kopru, kamor so - poleg domačega jedra - prišli 212 cm visoki center iz Cibonine šole Bojan Lapov, Američan z izkušnjami iz Švice Vince Reynolds, postojnski hrust Zlatko Role Šantelj, Ljubljančana Tomaž Vide in Bojan Brodnik, medtem ko je eden najboljših primorskih košarkarjev vseh časov Goran Jagodnik izkušal prve resne korake na parketu. Današnji Sixt seveda ni neposredni naslednik takratnega kluba, v katerem so niti vlekli domačini Zlati Klun, Rado Krmac, Bojan Lipovec, Natko Avdić, Robi Ladiha in drugi, moštvo pa je pod komando boemskega “purgerja”, Zagrebčana Večeslava Kavedžije na trenutke delovalo skoraj razpuščeno, vsekakor pa daleč od visokega profesionalizma današnjih vladarjev Bonifike.

Slovenski klubi so sicer do končnice igrali v srednjeevropski ligi z dolgimi potovanji na Češko in Slovaško, Koprčani pa so bili med sezono blizu vrha, vendar še zdaleč niso izstopali, kajti razmere v nekdanji domovini so seveda znali izkoristiti tudi v Domžalah, Postojni, Mariboru ... Pod sponzorskim imenom Slovenica so rumeni v končnici najprej tesno izločili Helios, v polfinalu pa dobili infarktno peto tekmo v Postojni, ki je dobila nadaljevanje s prometno nesrečo Reynoldsa ob vrnitvi domov.

Jutri prva zaključna žoga Primorske

Sodobni nasledniki koprskega moštva, ki leta 1993 nikakor ni bilo favorit zoper Olimpijo, so 26 let pozneje v finalu s Petrol Olimpijo v vlogi velikega favorita. Jutri zvečer, z začetkom ob 18.45, imajo pred domačimi gledalci lepo priložnost, da ekspresno končajo finale v zmagah s 3:0, čeprav se je Olimpija kljub težavam, ki jo spremljajo, izkazala za nevarnega tekmeca.

Olimpija je bila takrat pomemben igralec celo v evropskih razmerah in sprva nihče ni niti razmišljal, da bi jo koprska “divja horda” lahko ogrozila, toda že prvo tekmo finalne serije so zmaji na domačem igrišču v Tivoliju komaj dobili zgolj po zaslugi daljše klopi. Ker Koper ni premogel spodobne dvorane, so košarkarji igrali na Škofijah, kjer so ob šoli domiselno zgradili prizidek (tako je bila telovadnica označena v uradnih dokumentih), ki je lahko sprejel približno 800 gledalcev, ob popolni evforiji v slovenski Istri pa je Olimpijo na drugi finalni tekmi 17. aprila 1993 pričakalo dobrih 2000 razgretih gledalcev! V vznemirljivem finišu je zmaga ostala doma, nakar se je približno enako število navijačev med tednom odpravilo v Ljubljano, kjer je Slovenica spet grozila do zadnjih minut, nato pa le morala priznati premoč realno močnejši Olimpiji. Koprčani so nato klonili tudi v svoji trdnjavi, ko sta Vince Reynolds in Bojan Brodnik - Brodi zaradi poškodb še komaj hodila, prav Brodi pa je morda najboljše opisal evforijo v nepozabni pomladi 1993: “Marsikaj sem že doživel v košarki, videl sem, denimo, kako je gledalec z dežnikom spotaknil gostujočega igralca v protinapadu in je sodnik zgolj mirno dosodil avt, vseeno pa se mi prvič dogaja, da me prodajalke v trgovini prepoznavajo in mi želijo vso srečo na naslednji tekmi.”

Zdaj so časi drugačni, a morda bo jutri ta sreča ujela novodobne koprske košarkarje.

Naenkrat se je na tržišču znašlo veliko odličnih igralcev


Najbolj brano