Nad krivolovce tudi forenziki
Slovenija
22. 05. 2019, 06.00
, posodobljeno: 29. 05. 2019, 20.52
Sodobne forenzične metode kriminalistom omogočajo, da lahko že s kapljico krvi na kraju krivolova dokažejo povezavo z mesom v skrinji krivolovca. Vodstvo lovske zveze javnosti sporoča, da nezakonitega lova ne tolerira. Za boljšo obravnavo teh primerov so se dodatno usposobili tudi policisti.
Zaradi parjenja v sorodstvu je risom pri nas grozilo izumrtje. Foto: Andraž Gombač
LJUBLJANA
> Lovci so prejšnji teden v Loškem Potoku v naravo spustili romunskega risa Goruja. Do leta 2024 bodo z namenom rešiti našo populacijo risov pred izumrtjem iz Romunije in Slovaške pripeljali še devet risov, na hrvaški strani pa jih bodo naselili pet.
Ob doselitvi risa krepijo nadzor
Naklonjenost lovcev ohranitvi risa je visoka, 85-odstotna, naklonjenost širše javnosti je še nekoliko višja, a kljub temu se lahko najde kak posameznik, ki se z ohranitvijo te živalske vrste ne strinja. “Vsaka žival, ki je nelegalno ubita, je žival preveč,” pravi direktor strokovne službe Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav. V primeru risa bi bil vsakršen nelegalni odstrel lahko usoden za preživetje te vrste pri nas, zato je ob doselitvi nujno okrepiti tudi nadzor.
15 risov iz Romunije in Slovaške bodo do leta 2024 naselili v slovenske in hrvaške gozdove.
Krivolova je pri nas manj kot v sosednjih državah, ocenjujejo pristojni na lovski zvezi in v policiji. Policija na leto obravnava 50 do 60 prijav sumov nezakonitega lova, večinoma gre za srnjad. Z nezakonitim lovom na zveri se srečujejo zelo poredko, pojasnjuje kriminalistična inšpektorica na Generalni policijski upravi Uršula Belaj. Pri obravnavi primerov si lahko vedno bolj pomagajo s forenziko in analizami živalske DNK. “Lani smo imeli primer, ko smo primerjali meso in sled krvi na kraju,” pravi Belajeva. Šlo je za divjad.
Policisti in lovci skupaj proti krivolovu
Za nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi (usmrtitev, odvzem, poškodovanje, izvoz ali trgovanje s temi živalmi ali njihovimi deli), je zagrožena zaporna kazen do treh let. Če gre za živali izjemnega naravovarstvenega pomena ali za dejanje hudodelske združbe, lahko storilca doleti do pet let zapora. Odkrivanje in kaznovanje storilcev je redkokdaj uspešno.
Srečko Žerjav Lovska zveza Slovenije
“Vsaka žival, ki je nelegalno ubita, je žival preveč.”
Da bi bila učinkovitost policijskih postopkov večja, je Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve izpeljala izobraževanje za 25 policistov iz celotne Slovenije. Pripravili so tudi protokol obveščanja in ukrepanja v primeru suma nezakonitega pobijanja prostoživečih živali. “S tem smo jasno pokazali, da lovska zveza z izjavo, da imamo ničelno toleranco do ilegalnega ubijanja živali, misli skrajno resno. To je resno sporočilo vsem tistim, ki se ne strinjajo z risom ali kakšno drugo vrsto. Smo bolj usposobljeni in zavezani k odkrivanju teh dejanj,” sporoča Žerjav.
Naseljevanje romunskih in slovaških risov poteka v okviru projekta Life Lynx. Pri nas je doslej živelo 15 do 20 risov. Celotna populacija izhaja iz šestih osebkov, ki so jih lovci v naše gozdove ponovno naselili leta 1973. Populacija je bila doslej obsojena na parjenje v sorodstvu, zaradi česar so v njej začeli prevladovati škodljivi geni, možnost preživetja in reprodukcije pa se je začela zmanjševati.
Risi so samotarji, lovijo sami in niso konfliktni, ko gre za domače rejne živali. Plenijo srnjad, lahko pa tudi druge manjše sesalce. Tudi Goru, ki so ga prejšnji teden spustili v naravo v Loškem Potoku, si je že kmalu privoščil obed. “Najprej je odšel malo na Hrvaško, uplenil srno, nato pa se je hitro vrnil v Slovenijo. Trenutno se nahaja na območju Slivnice nad Cerkniškim jezerom,” je njegovo pot opisal Rok Černe iz Zavoda za gozdove.
Med tistimi, ki držijo pesti za preživetje risa v slovenskih gozdovih, sta smučarski skakalec Peter Prevc in hokejist Anže Kopitar. Oba sta se projektu Life Lynx pridružila kot ambasadorja.