Zadković: “Preživel sem mesarsko klanje”

Piranski župan Đenio Zadković je v zadnjih petih mesecih doživel vse - politične vzpone in padce. Na lokalnih volitvah je premagal kandidate z mnogo večjimi izkušnjami, po vstopu v občinsko palačo na Tartinijevem trgu pa se je soočil z razočaranimi svetniki stranke Gibanje za občino Piran (GZOP), ki so ga želeli prisiliti k odstopu in so zavrnili predlagani občinski proračun.

PIRAN > Đenio Zadković pravi, da so ga izvolili ljudje in zaradi političnih polen, ki mu jih mečejo pod noge, ne namerava odstopiti. Čista vest, poudarja, je velik luksuz, kateremu se ne bo nikoli odpovedal.

Podpore koalicije nikoli ni imel

Uspelo vam je sprejeti proračun, vendar nimate več koalicije. Zakaj ste izgubili podporo svetnikov GZOP in Civilne iniciative?

Osebna izkaznica

Đenio Zadković, rojen 19. marca 1964 v Piranu, je strojni tehnik po izobrazbi, med ljudmi pa prepoznaven kot fotograf iz Lucije, pri katerem so se ustavili vsi, ki so kdaj potrebovali osebni dokument. Družinski človek, ki je izredno rad v družbi ljudi, je osnovno šolo obiskoval v Piranu, se v enajstem letu življenja s starši preselil v Izolo, ob poroki pa znova zamenjal občino bivanja.

“Ugotavljam, da njihove podpore nisem nikoli imel. Ti ljudje so se v enem trenutku odločili, da me bodo rušili. Očitajo mi, da po zmagi na volitvah z njimi nisem ohranjal komunikacije, da so ostali izven občinske stavbe in da je naš projekt postal moj solo projekt. Od mene so pričakovali, da bom na občini izvedel radikalno čistko, vendar sem jim rekel, naj se ustavijo. Na občino smo res prišli, da bi nekaj spremenili, vendar ne tako radikalno. Ponesrečena izjava o odrezanih glavah in zašitih anusih je bila namenjena prav njim.”

Potemtakem je tudi GZOP razočaran nad vami. Kdaj ste se zavedali, da niste na isti valovni dolžini? Ste komu kaj obljubili, pa besedo požrli?

“Ne morem postaviti nekompetentnih ljudi na pomembna delovna mesta. Če bi kadroval po politični plati, bi moral dati vsakomur liziko in bonbon. Ampak tega ne bom počel.”

“To dejstvo sem osvestil, ko sem marca, večer pred drugim branjem prvega predloga proračuna, prišel na sestanek GZOP in so mi povedali, da proračuna ne bodo podprli, čeprav sem vanj vnesel vse njihove predloge. Nikomur nisem obljubil ničesar, le povedal sem, da nameravam svoj projekt peljati do konca in nična toleranca do korupcije je njegov temeljni kamen.”

Če bi hoteli svetnikom GZOP ugoditi, kaj bi morali storiti?

“Marsikaj iz dediščine mi ni všeč, pa naj gre za tri potencialno problematične podrobne prostorske načrte, težave s finančnim stanjem javnega podjetja Okolje Piran ali dejstva, da se nihče do sedaj ni hotel spopasti s smrtno nevarnostjo sprehajalne poti Piran-Fiesa.”

“Moral bi odsloviti najbližje sodelavce, ki sem jih zaradi dokazljivih sposobnosti povabil k sodelovanju. Iz proračuna bi moral izvzeti gradnjo novega zdravstvenega doma v Luciji, ki ga težko pričakujemo že vrsto let. In vsaj štirim občinskim uradnikom bi moral dati odpoved. To ni moj način delovanja. Ne morem postaviti nekompetentnih ljudi na pomembna delovna mesta. Če bi kadroval po politični plati, bi moral dati vsakomur liziko in bonbon. Ampak tega ne bom počel.”

Kako si predstavljate, da boste v prihodnje delovali brez koalicije?

“Če bom videl, da nimam več podpore izvršnega odbora stranke, se bom umaknil in odstopil s funkcije predsednika stranke GZOP.”

“Menim, da so svetniki odgovorni svojim volilcem. Če bomo ugotovili, da imamo skupne cilje, se bomo poenotili na tej podlagi. Če pa bo rušenje župana ostala njihova temeljna naloga, bo vsakič burno in bomo imeli mesarsko klanje. To, kar sem doživljaj zadnje čase, je bilo prav to. Mesarsko klanje. A od rušenja župana ne bo nič, ker ne bom odstopil. Če je v občinskem svetu deset ljudi, ki mi nasprotujejo, jih je na ulici veliko več, ki me podpirajo.”

Ne boji se izzivov

K odstopu vas je že pozvala tudi lista Naš kraj. Pravijo, da bi to bilo pogumno in srčno dejanje.

“Obešanje na posamezne besede zna biti v politiki neproduktivno in neplodno. Gre za precej običajen politični besednjak, zaradi katerega smo uvedli javno snemanje sej. Strinjam se, da bi bilo to dejanje pogumno, a še bolj pogumno je, da sem dal vsem jasno zavezo, da bom vztrajal in v štirih letih dokazal, da se ne bojim izzivov in jim bom kos. To, da bo veliko težav in preprek, je jasno. Zato smo tukaj, da jih rešimo, vključno s težavami, pred katerimi so si prejšnje oblasti zatiskale oči, naj gre za reševanje klifa nad sprehajalno potjo Piran-Fiesa ali sprejetje občinskega prostorskega načrta, krovnega dokumenta, ki bi moral veljati že vsaj deset let. Razvoj občine brez tako pomembnega dokumenta je precej omejen.”

22. maja se bo sestal izvršni odbor stranke GZOP. Sestavlja ga devet ljudi, vi mu predsedujete. Kaj pričakujete od srečanja?

“V izvršnem odboru je prisoten duh stranke, ko je ta še nastajala, in v njem dejansko sedijo pomembni ljudje. V tem trenutku mi nekateri hočejo ukrasti stranko, to doživljam natanko tako. Če bom videl, da nimam več podpore izvršnega odbora stranke, se bom umaknil in odstopil s funkcije predsednika stranke GZOP.”

Kakšne so razlike med pričakovanji, s katerimi ste zmagali, in realnostjo, katere del ste že pet mesecev?

“Ugotavljam, da je politika pokvarjena kot sam hudič. Je kot živo blato, v katerega se nenehno ugrezaš. Ključno razliko predstavlja percepcija. Po eni strani gre za predstavo, kaj vse je narobe in kako bi to rešili, po drugi plati pa se, ko vstopiš v sistem in si del njega, sprašuješ, kako lahko dejansko rešuješ probleme v okviru pravnih in drugih zmožnosti. Dobre rešitve so zgolj tiste, ki so usklajene z zakoni, vse ostalo so le dobre in lepo zveneče besede s 'ceste', ki so v okviru sistema neuporabne.”

Zapuščina predhodnikov ni lahka

Kaj menite, katere spremembe, sistemske ali kadrovske, so nujne v občinski palači?

“Kadrovske spremembe se obetajo, vendar se ne bodo zgodile čez noč, saj ne bi radi z njimi ohromili delovanja občinske uprave. Gre predvsem za rešitve v smislu odzivnosti in prožnosti občinske uprave, s katero se moramo še bolj približati dejanskim potrebam prebivalcev občine.”

Proračun, ki so ga svetniki sprejeli, ste podedovali, saj je bil zastavljen že septembra lani za časa županovanja Petra Bossmana. Vsi novi župani se spopadajo z dediščino predhodnikov, vam pa še očitajo, da ste podedovali sumljive projekte. Vam je podedovani proračun sploh všeč?

“Marsikaj iz dediščine mi ni všeč, pa naj gre za tri potencialno problematične podrobne prostorske načrte, težave s finančnim stanjem javnega podjetja Okolje Piran ali dejstva, da se nihče do sedaj ni hotel spopasti s smrtno nevarnostjo sprehajalne poti Piran-Fiesa. V proračunu smo vseeno spremenili marsikaj, je pa jasno, da ni še nihče izumil formule za proračun, ki bi ustrezal okusom in potrebam vseh svetnikov in političnih opcij. To je postulat demokracije.”

Ali že potekajo priprave na nov občinski proračun in katere projekte bi vanj radi vnesli? Kateremu projektu bomo lahko rekli, da je “Zadkovićev”? Morda novi garaži?

“Proračun za naslednje leto bomo začeli pripravljati avgusta. V njem bo brez dvoma precej projektov, ki smo jih obljubili volivcem v okviru programa GZOP. Velja ponoviti to, kar sem zapisal ob prevzemu županske funkcije: proračun za letošnje leto je v veliki meri podedovan in ga ne bo mogoče pretirano spreminjati. Če bo le mogoče, bo v naslednjem proračunu tudi garažna hiša, pa najsi jo bomo kupili ali začeli s pridobivanjem dokumentacije za njeno gradnjo. Morda nam uspe eno in drugo.”

---