Prva žrebička dobila botra

Zamisel, da bi obeleževali začetek organizirane reje konj v Lipici, je zrasla v vrstah Združenja rejcev Lipicanca Slovenije. “Skupaj s kobilarno Lipica smo 19. maj spremenili v praznik, ki smo ga poimenovali Dan lipicanca,” je povedal Aleksander Ozmec, predsednik združenja.

LIPICA > Združenje je začelo svojo pot leta 1991, ko se je povezalo 38 rejcev, ki so skupaj imeli v lasti 170 lipicancev.

Letno vzredijo od 40 do 50 žrebet

“Danes imamo več kot 600 konj, letno pa vzredimo med 40 in 50 žrebet in tako ohranjamo stabilno populacijo. Žrebeta najdejo svoj dom v tujini ter tako širijo dober glas o slovenskem lipicancu v svet,” je dodal Aleksander Ozmec. Konec leta 2018 se je Združenje pridružilo Kobilarni Lipica in od takrat si skupaj prizadevajo vpis reje lipicanca na Unescov seznam žive dediščine.

“Zame je Lipica še vedno neodkrit diamant v turistični ponudbi naše države, ki bi ga morali uvrstiti v samo središče turistične ponudbe in nadaljnjega turističnega razvoja, saj je s svojimi plemenitimi lepotci in lepoticami kraj, kjer se umiri naš prenapeti um in kjer si spočije naša duša,” je povedal Pavle Hevko, član nadzornega sveta Kobilarne Lipica. Hevko je tudi postal boter žrebičke Gaetane, ki je kot prva žrebička v Lipici prišla na svet pred dobrim mesecem.

Skrb za učinkovito zaščito lipicancev

“Biti boter otroku pomeni biti dober prijatelj staršem, biti boter novorojeni žrebički pa pomeni biti prizadeven pri vzpostavljanju pozitivnega odnosa, ki omogoča razvoj žrebički in njeni čredi v zdravem okolju. Zato je namen tega dogodka povezovanje zdravih in pozitivnih odnosov ter njihovo usklajevanje s skupnim ciljem: to je učinkovito zaščititi lipicance ter preprečiti razkroj Lipice, da ne bi utonila v pozabo,” je povedal Hevko.

“V veliko čast mi je, da je postal boter nekdo, ki je tako iskren in tako velik ljubitelj naših konj,” je dejala Lorela Dobrinja, direktorica Kobilarne Lipica, ki je Hevku podelila uradno listino, ki potrjuje njegovo botrstvo mali Gaetani. “Naša največja odgovornost je, da lipicancu najdemo pravo mesto v današnjem družbenem okolju. Lipicanec namreč ne sme ostati zgolj ikona tradicije in zgodovine, ampak mora imeti tudi svojo vlogo v sodobnem življenju.”

Dan Lipicanca so popestrili s številnimi točkami. Poleg konjeniških točk so nastopili Kraška pihalna godba Sežana, Pihalni orkester Komen in Pihalni orkester Viktor Parma iz Trebč. Zaplesale so tudi povirske mažoretke in akrobatska skupina Flip iz Pirana.

---