Zmagovita naveza: eko in turizem

Turistična kmetija Pri Plajerju, ki so ji bralci spletne izdaje britanskega časnika Guardian nadeli laskavo priznanje najboljše v Evropi, razkriva, da je ekološko kmetovanje v navezi s turistično ponudbo zmagovita kombinacija. Ni enostavna. Terja popolno predanost in srčnost družine, veliko znanja, garanje na kmetiji in v turizmu ter predvsem veliko srce do gostov. Tega ne zmore vsak. Ker so pogoji gospodarjenja v hribovitem Posočju težki, se lastniki kmetij stežka odločajo še za turizem. Potenciali so veliki, pomagala bi podpora države.

Turistične kmetije v Sloveniji in v Posočju dobro oziroma odlično delajo. Toda bralci Guardiana so Pri Plajerjevih očitno začutili nekaj več. “Saj ne vem, zakaj so izbrali našo kmetijo. Morda gre za srečno naključje, da so pri nas dopustovali gostje, ki so si vzeli čas za glasovanje. Toda moralo jim je biti prijetno, da so se potrudili. Dolgoletno uspešno delo in vračanje gostov vendarle razkrivata, da naključja ni. Zelo pomembna je lokacija. Trenta je sinonim za lepo naravo,” skromno in hkrati ponosno razmišljata nosilka turistične dopolnilne dejavnosti Stanka in Marko Pretner, ki vodi informacijski center Triglavskega narodnega parka. Znanja je na kmetiji dovolj. Oba sta univerzitetno izobražena. Stanka je doštudirala živinorejo z diplomo o ekološkem kmetovanju v Triglavskem narodnem parku, Marko je ekonomist.

Markov oče se je s turizmom začel ukvarjati že zelo zgodaj, leta 1980, ko o nerazviti Trenti na turističnih zemljevidih ni bilo ne duha ne sluha. Stanka se je preselila iz Prlekije, skupaj s soprogom ekološko turistično kmetijo vodi dobri dve desetletji. “Ko sva začela, je bilo res težko. Takrat smo se ukvarjali še s sirarstvom, toda ko so prihajali otroci, ni več šlo. Mleko in mlečne izdelke, torej sir in skuto, kupujemo pri okoliških ekoloških kmetih, ki odlično delajo. Imamo trop 50 ovac, naša specialiteta sta jagnjetina in divjačina, saj je Marko tudi lovec. Svinjina je zgolj v suhomesnatih izdelkih, ki jih delamo sami,” pripoveduje Stanka. Ne pozabi na kobilo Piko in oslička Jakija, ki varuje ovce. Imajo puhaste zajce, kokoši in s tem ekološka jajca. Tudi zaradi živali k njim rade prihajajo družine z majhnimi otroki. Ko smo jih pred dnevi obiskali, so gostili mlado družino iz Nemčije.

“Poleti se nagrmadi delo na kmetiji in s turisti. Še gostinci, ki surovine kupijo, tarnajo. In za razliko od ostalih turističnih ponudnikov ne moremo do nepovratnega denarja.”

Marko Pretner

turistična kmetija Pri Plajerju v Trenti

Samooskrba je v Trenti utopija

Na trentarskih turističnih kmetijah, ki jih poleti muči suša, pozimi pa mraz, je popolna samooskrba utopija. Kar manjka, kupujejo na preverjenih ekoloških kmetijah. “Na vrtu bi bolj malo pridelali, če se pred časom ne bi odločili za nakup rastlinjaka, za katerega smo odšteli 10.000 evrov. Zdaj v njem že rase krompir in še marsikaj drugega. Kmalu bomo posadili paradižnik in papriko,” se pridelka veseli Stanka. Tudi toplotno črpalko so kupili.

Pripravljajo se na poletno garanje v kmetijstvu in turizmu. Ponujajo 16 postelj v velikem apartmaju in sobah. Zadnja tri leta v skladu z dopolnjeno zakonodajo uradno tržijo spanje na senu, ki je prava atrakcija. V seniku lahko prespijo nenapovedani gostje, zlasti pohodniki po poti Alpe Adria.

“Pred leti so razpisi bili. Nekaj kmetij je izkoristilo priložnost, pridobili so veliko denarja, po obveznih petih letih so odnehali. Zdaj se borimo, da bi razpise uvedli pod pogojem, da dejavnost traja 15 let. “

Venčeslav Tušar

turistična kmetija Pri Flandru v Zakojci

Poleti preveč, pozimi premalo dela

“Delo se poleti prekriva, zato je treba vložiti vse sile. Sodelujem predvsem pri pripravi večerij. Na srečo kmetijo že obvladujejo trije sinovi,” jih pohvali oče. Najstarejši Matevž študira zoologijo in ga v času našega obiska ni bilo doma, Jakob nadaljuje trentarsko lovsko tradicijo in se v Avstriji uči izdelovanja lovskih pušk, Gregor obiskuje tolminsko gimnazijo, najmlajša Maruša je še osnovnošolka. Kmetija obsega dva hektarja, kot najemniki pa kosijo 15 hektarjev po celi dolini do Bovca in s tem skrbijo za urejeno krajino. Namesto njih kmetijske subvencije prejemajo lastniki zemljišč. Logistika je pri kmečkih opravilih zapletena. “Ker s traktorjem ne moremo podnevi 'cijaziti' po zelo prometni in ozki cesti, gremo na delo zgodaj zjutraj in bale spravljamo pri luči ponoči. Ne vem, kaj si ljudje mislijo, morda, da smo malo 'ubrisani',” se pošali Jakob.

Stanka in Marko poudarjata, da s kmetijstvom v Trenti ni mogoče preživeti. Turizem, ki ustvarja veliko dodano vrednost, je rešitev za podeželje. Ko razmišljata, zakaj se v goratem Posočju več kmetij ne odloči za to pot, imata pojasnilo: “Ker se poleti vse nagrmadi, delo na kmetiji in s turisti, je naporno. Še običajni gostinci, ki vse surovine kupijo, tarnajo in se za manjši denar odločijo za delo v tovarni. Poleg tega državne podpore ni, ni možno kandidirati za nepovraten denar,“ pojasnjuje Marko, ki upa na spremembe. Stanka dodaja: “Zime brez sonca so hude. Sam si doma, otroci so v šolah. Marko ima ogromno obveznosti. Na začetku se mi je skoraj zmešalo. Ni ustaljenega reda, je treba zelo paziti, da te takšno življenje ne pogoltne. Pozimi bi rada šla v službo, pa ne gre.”

Ocenjuje, da je to tudi eden od vzrokov, zakaj se ženske ne odločajo za turistično dopolnilno dejavnost na kmetijah. “Vsak pa tudi ni za delo s turisti. Nekateri so poskušali in kmalu obupali,” dodaja Marko. Oba poudarjata, da turistične kmetije niso razprodaja postelj za eno noč. Zato njihova in tudi ostale sprejemajo goste vsaj za teden dni, da turisti začutijo stik z naravo in gostitelji, da lahko okusijo pristno hrano. Namenoma se ne oglašujejo na običajnih spletnih portalih, kot je booking. Ponudba je namenjena ciljnim gostom, ki načrtno iščejo doživetje na kmetiji in v naravi. Prihajajo iz vse Evrope. “Slovencev je malo, ker gredo raje na morje. Za dopust na podeželju se odločijo tik pred zdajci. Pri nas in ostalih kmetijah pa je treba rezervirati že leto dni pred prihodom,” pravita Pretnerjeva. Veliko velja reklama od ust do ust.

Povpraševanje presega ponudbo

“Po naših podatkih je povpraševanje po namestitvah na 15 turističnih kmetijah v Posočju, ki ponujajo tudi hrano, celo petkrat večje kot za običajne apartmaje. Seveda je možna razlaga, da tudi zato, ker je kmetij malo, a trenutno taka ocena drži. V Posočju turističnih kmetij prav gotovo ni dovolj. Če upoštevamo odlične lokacije in izjemno naravno okolje, ne nazadnje tudi dejstvo, da vse zelo dobro ali odlično delujejo, so turistične kmetije gotovo eden največjih neizkoriščenih potencialov,” ocenjuje direktor turističnega zavoda Dolina Soče Janko Humar. Na vprašanje, zakaj se jih več ne odloči za turizem na kmetijah, pa odgovarja: “Kmetje naj povedo, sam pa težko razumem, da se ljudje vsak dan raje vozijo v dolino in opravljajo slabo plačano delo, namesto da bi razvili turistično dejavnost doma. Sam sem si idejo kmetije vedno predstavljal v smislu biti gospodar na svojem in verjamem, da lahko prav turizem k takemu cilju veliko prispeva.”

Humar ima občutek, da kmetijsko ministrstvo turizem na kmetijah dojema bolj kot folkloro, namesto da bi v njem zaznalo resno gospodarsko dejavnost, pa čeprav slovenske kmetije skupno premorejo že 5750 ležišč za turiste. “Ali pa menijo, da je vsa odgovornost za turizem na gospodarskem ministrstvu? Naše kmetije bodo vedno manjše od prevladujočih v Evropi in nikoli ne bodo dosegle konkurenčne ekonomije, lahko pa bi s pomočjo turizma bistveno povečale dodano vrednost,” ne dvomi.

Iznajdljivci in toga država so ukinili nepovratni denar

Dolgoletni nekdanji predsednik združenja turističnih kmetij Venčeslav Tušar s turistične kmetije Pri Flandru v Zakojci pojasnjuje, zakaj za kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom, ni ugodnih razpisov: “Pred leti so bili, toda nekaj kmetij je izkoristilo priložnost in nerodnost države. Pridobili so veliko nepovratnega denarja, zgradili so hiše z apartmaji, po obveznih petih letih opravljanja dejavnosti pa so odnehali. V Posočju takih iznajdljivcev ni bilo. Takratni minister Dejan Židan se je odločil, da na tak način razpisov ne bo več, kar je vplivalo na celotno turistično vejo. Zdaj se borimo, da bi razpise z nepovratnim denarjem ponovno uvedli, toda pod pogojem, da je treba dejavnost opravljati najmanj 15 let.” Kot pravi, turistične kmetije ne potrebujejo več kot ostali, hočejo pa biti enakopravne ostalemu turizmu in tudi gospodarstvu.

To so poudarili tudi na občnem zboru združenja turističnih kmetij marca v Marezigah. Ivan Jelinčič s trentarske ekološke kmetije Jelinčič, ki je znana po odličnem ovčjem siru, ponujajo pa tudi možnost kampiranja, dodaja: “Ko smo na občnem zboru ugotovili, da naj bi razpis, ki ga pripravlja ministrstvo za gospodarstvo, zajemal zgolj samostojne podjetnike in podjetja, ne pa fizičnih oseb, kar so nosilci turistične dopolnilne dejavnosti na kmetijah, se je dvignil vik in krik. Ne morejo nas več prenašati okrog, tudi zato, ker na kmetijah delajo visoko izobraženi ljudje. Če ne gre drugače, naj nam dovolijo, da se registriramo kot samostojni podjetniki ali podjetja.” Kot pravi, je njihov kamp registriran kot s.p., toda predvsem zato, ker dopolnilna dejavnost omogoča zgolj 30 mest za kampiranje, njihov kamp pa ima 40 mest. “Take in podobne zahteve povzročajo dodatne stroške in delo,” pojasnjuje Ivan, ki je dejavnost na kmetiji predal sinu, za turistično ponudbo skrbita hčerki. Skupaj z ženo Doro pomagata mladim.

Pripombe turističnih kmetij je v dopisu na ministrstvu za kmetijstvo in gospodarstvo v imenu združenja naslovila strokovna sodelavka za turizem na kmetijah Renata Kosi: “Na skupščini združenja turističnih kmetij smo sprejeli sklep, da je treba ministrstvu za kmetijstvo in ministrstvu za gospodarstvo predstaviti problematiko in se boriti za to, da bi turistične kmetije postale z ostalimi enakopravne. Ker ne more biti tako, da na razpisih ministrstva za kmetijstvo lahko konkurirajo fizične osebe, samostojni podjetniki in podjetja, medtem ko na ministrstvu za gospodarstvo fizične osebe izločijo. Srečali se bomo v začetku junija. Pripravljajo razpis v podporo turizmu in res upamo, da bodo lahko konkurirale tudi turistične kmetije.” Vodja kabineta na ministrstvu Andrejka Majhen sporoča, da predlog za spremembe že proučujejo: “Če bo potrjen, bo denar za turizem na kmetijah na voljo že v aktualnem programskem obdobju.”

Kmetijam v Triglavskem narodnem parku (TNP) se obeta podpora iz parkovnega razvojnega sklada. Kot pravi odgovoren za podeželje Davorin Koren, ki je tudi lastnik ekološke turistične kmetije Pri Žvanču v Drežniških Ravnah, trenutno sklad pomaga pri razvijanju javnega prevoza, na voljo pa bo tudi denar za konkretne naložbe na turističnih kmetijah.


Najbolj brano