Danilo Markočič: “Veseli me, da nimam nobenega strica ali tete v ozadju”

Župan Danilo Markočič je novinec med župani, vendar mu izkušenj v javni upravi in politiki ne manjka. Morda ga prav zato zadeva R Mercuri ni vrgla iz tira, čeprav je zanjo izvedel, kot vseskozi zatrjuje, tik preden je sedel na županski stol. Prejšnji petek pa je že moral nakazati 1,9 milijona evrov.

IZOLA > Kaj vse bo morala občina prodati ali pa bo, če ne bo uspešna, prisiljena najeti premostitveno posojilo? Markočič zagotavlja, da redno plačujejo obveznosti in da so s smotrnim načrtovanjem zmanjšali neplačane zapadle obveznosti z 1,3 milijona evrov ob koncu lanskega leta na slabega pol milijona. “Naložbe snujemo zelo previdno, zanje se moramo zadolžiti ali prodati premoženje. Svetniškim skupinam sem povedal, da si mandata ne želim končati tako, da bi zmanjšali premoženje in kupnino porabili za tekoče stroške. Kupnina mora iti za naložbe.

Prodajamo zemljišča za Mehanom, s tem bomo območje komunalno opremili in zgradili fekalni kolektor do Šareda, ki se ga bomo lotili v teh dneh. Nadaljevali bomo s komunalnim opremljanjem Šareda, sicer ne bi mogli prodajati tamkajšnjih zemljišč, za katere je veliko zanimanja. Od prodaj bo odvisna dinamika dozidave podružnične šole v Kortah in gradnja nove garaže za kortežansko gasilsko društvo. Kupnino od stanovanj, ki jih bomo ta mesec ponudili na dražbi, pa bomo namenili izključno za obnovo drugih stanovanj. Prodajali bomo tudi parcele ob TPC Livade, z republiškim stanovanjskim skladom bomo gradili stanovanja. Do leta 2021 bomo zagotovili 30 novih najemniških stanovanj za mlade pa tudi nekaj oskrbovanih stanovanj.”

Osebna izkaznica

Rodil se je 5. avgusta 1956, po izobrazbi je magister turizma, zadnji dve leti je v pokoju. Do leta 2006 je vodil kabinet tedanje županje Brede Pečan, do nedavnega je bil Desusov svetnik (je tudi član izvršnega odbora Desusove centrale), vmes je vodil kabinet nekdanje kulturne ministrice Julijane Bizjak Mlakar. Bil je na čelu Turističnega združenja Izola in Društva oljkarjev slovenske Istre, saj je znan oljkar.

O naložbah

Bo občina zaradi R Mercurija počasneje izpeljala zastavljene naložbe?

“Predvideli smo jih za 7,5 milijona evrov, nekatere smo morali zamakniti. Dva milijona smo nameravali vložiti v nov kulturni dom, ki bo tako zgrajen šele leta 2025. Dvorana bo imela 300 do 350 sedežev, izbrati moramo lokacijo, odločila bo stroka, besedo bodo imeli svetniški klubi in občani.”

Danilo Markočič

izolski župan

“Veseli me, da nimam nobenega strica ali tete v ozadju oziroma zgodb iz preteklosti, ki bi jih moral pokriti ali skriti. Delam po svoji vesti, finančno od te službe nisem odvisen, v Izoli me poznajo kot Izolana.”

Vas je kdo od županov poklical, ko je izvedel za dvomilijonsko odškodnino? Po letu 2005 je nastajala tudi turistična kmetija Bužekijan, ki je, tako kot hala ob ladjedelnici, zdaj v lasti Raiffeisen Leasing ...

“O R Mercuriju so se spraševali vsi, ki so me srečali, postal je prepoznavni znak Izole in igral promocijsko vlogo, če se pošalim. Vsem sem povedal, da je odločitev sodišč takšna, kakršna je, in da so sodbe temeljile na lokacijski informaciji, ki jo je občina leta 2006 pripravila na podlagi neveljavnega, kot je ugotovilo sodišče, odloka o prepovedi parcelacije. Z župani smo ugotovili, da imajo tudi druge občine odprte zadeve, ki bi se lahko končale s takšnimi odškodninskimi zahtevki. Lokalne skupnosti utegnejo postati odprto lovišče, čeprav odloke sprejema občinski svet, politični organ, in občinske službe na temeljih teh političnih odločitev zgolj izdajajo uradne listine, v katerih nekateri odvetniki iščejo priložnost za tožbo.

“Lokalne skupnosti utegnejo postati odprto lovišče, čeprav odloke sprejema občinski svet, politični organ, in občinske službe na temeljih teh političnih odločitev zgolj izdajajo uradne listine.”

Januarja sem se sestal s predstavniki Raiffeisen Leasinga, želel sem slišati njihovo obrazložitev. Pogovarjali smo se o obeh objektih, kmetijo želijo prodati, za halo ne vem. Predlog občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je zdaj razgrnjen, ob ladjedelnici predvideva zelene površine, za dodatno ureditev Bužekijanove kmetije bo potreben občinski podrobni prostorski načrt.”

Kako se lahko občina zavaruje?

“Občinski uslužbenci si lahko vzamejo več časa za pripravo lokacijske informacije in - dokler ni OPN - pregledajo vse dokumente, ki se nanašajo na neko območje, ter iz njih vse prepišejo ali pa so zelo skopi s podatki in zgolj priložijo prekopirane dokumente, da si jih prosilec sam prebere. Previdnost nas sili v zavlačevanje postopkov. Več časa porabimo tudi za lokacijske preveritve, s katerimi ugotavljamo, ali je na območju posameznega prostorskega načrta nekaj možno urediti ali ne. Ko bomo sprejeli OPN, takšnih vprašanj ne bo več. Mislim, da smo v Istri prvi razgrnili dopolnjen predlog OPN.

V uradu za okolje in prostor so preučili vse odprte zadeve občine, podobnih primerov niso zaznali. Z investitorji se želimo pogovarjati in iskati rešitve, skladne s prostorskimi akti in zakonodajo.”

Kdaj bo občina dokončala Južno cesto, zgradila novo krožišče na Prešernovi in do kdaj bo čakala, ali bo v kampusu Livade zrasel drugi stolpič?

“Krožišče je odvisno od gradnje raziskovalnega centra InnoRenew CoE, dokončanje Južne ceste od reševanja zadev s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ki mu moramo vrniti kmetijska zemljišča. Na preostala zemljišča bi se lahko širili manjši podjetniki in obrtniki, Dinit in Droga-Kolinska, s katero se bomo o širitvi pogovarjali prihodnji teden. Nakazuje se 100 do 150 novih delovnih mest. Z Univerzo na Primorskem se pogovarjamo o nadaljevanju kampusa, na potezi je tudi vlada, da zagotovi denar, vendar mislim, da moramo počakati, da na univerzi izpeljejo rektorske volitve. Na kampus čakamo od leta 2007, če se bo v občini pokazal interes za to zemljišče, ga bomo terjali nazaj.“

Kakšna bo koalicija?

Napovedali ste koalicijo z vsemi 23 svetniki, kot izkušen politik pa veste, da to ni možno ...

“Občinski svet sestavlja deset strank in list skupaj z italijansko narodno skupnostjo. Lahko bi sestavil koalicijo 14 svetnikov, vendar sem prepričan, da moramo vsem dati priložnost, da se preskusijo v odločanju o življenju v občini, polovica svetnikov je novih. S tem prevzamejo tudi odgovornost in pohvale. Glasovanja na zadnji seji pa ne jemljem za slabo izkušnjo. Mogoče sem se s svetniki o predvideni zamenjavi zemljišč z Agrario premalo pogovarjal, čeprav sem jim ključne informacije podal pred sejo. Po njej sta mi dva povedala, da bi drugače glasovala. Prepričan sem, da bi bila zamenjava dobra za Izolo, pri tem bom vztrajal.”

So bile dosedanje funkcije lažje od županovanja? Vam poznavanje razmer v občini včasih tudi škodi?

(smeh) “Županjin kabinet sem vodil, ko smo to funkcijo šele uvajali. Delo je bilo povsem drugačno, kot je zdaj, odločitve so se sprejemale drugje. Vloga svetnika je lažja od županove, ker se samo odločaš na podlagi prejetih informacij, kot član Desusa sem bil v opoziciji, vendar sem projekte, dobre za Izolo, vselej zagovarjal. Kot župan pa moram gledati celostno, pripravljati projekte, upoštevati interese skoraj 17.000 občanov in jih uskladiti. Veseli me, da nimam nobenega strica ali tete v ozadju oziroma zgodb iz preteklosti, ki bi jih moral pokriti ali skriti. Delam po svoji vesti, finančno od te službe nisem odvisen, v Izoli me poznajo kot Izolana. Delam transparentno skupaj s 23 svetniki, kako uspešni bomo, pa bo od vseh odvisno.”

---