Novi skoki v čas pred našim štetjem

Most na Soči obiskovalce očara že s svojimi lepotami, z neštetimi odtenki modre in zelene na nebu, drevesih in vodni gladini, raziskovalce pa privlači zlasti kot zelo pomembno železnodobno najdišče. Inštitut za arheologijo je pri založbi ZRC SAZU v zbirki Opera Instituti Archaeologici Sloveniae pod zaporedno številko 34 izdal drugo knjigo o železnodobnem Mostu.

MOST NA SOČI, LJUBLJANA > Most na Soči je kot eno naših najpomembnejših železnodobnih najdišč že ob odkritju sredi 19. stoletja pritegnil zanimanje strokovnjakov. Najdejavnejša, Carlo Marchesetti iz Trsta in Josef Szombathy z Dunaja, sta v letih 1884-1902 nad sotočjem Idrijce in Soče izkopala več kot 6000 grobov, s čimer se je kraj uvrstil na vrh raziskanih prazgodovinskih grobišč srednje Evrope. Obsežna zaščitna izkopavanja prazgodovinskega in rimskodobnega naselja je v letih 1971-1984 opravil Goriški muzej.

V knjigah in na spletu

Drago Svoljšak, ki je vodil izkopavanja, in Janez Dular z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU sta leta 2016 izdala monografijo s poročilom o raziskovanjih in njihovih rezultatih. Gradivo so zatem preučili še strokovnjaki z najrazličnejših področij in iz več institucij: v drugi knjigi o o železnodobnem naselju Most na Soči strokovna besedila objavljajo urednika Sneža Tecco Hvala inJanez Dular, Drago Svoljšak, Boris Laharnar, Lucija Grahek, Adrijan Košir, Žiga Šmit, Jakob Lamut, Aleksander Horvat, Sila Motella De Carlo, Tjaša Tolar, Karina Grömer, Klara Kostajnšek, Gojka Pajagič Bregar, Borut Toškan in László Bartosiewicz.

Sveta Lucija tudi na sliki Oskarja Kokoschke

Most na Soči je imel imel pomembno vlogo že v rimskem imperiju, arheologi so raziskali bogato železnodobno najdišče, kraj pa nam je dal še več vrhunskih umetnikov; tam so se rodili pisatelja Ivan Pregelj in Saša Vuga, dirigent Marko Munih, v bližnji Bukovici na Slapu ob Idrijci pisatelj Ciril Kosmač ...

Prav te dni pa si Most na Soči ogledujejo tudi na Dunaju. Nedavno smo v petkovi prilogi 7. val poročali z velike razstave Oskar Kokoschka - ekspresionist, migrant, Evropejec, ki bo še do 8. julija na ogled v Leopoldovem muzeju.

S slik in iz kataloga obiskovalec izve tudi, da je bil svetovno znan slikar, literarni in gledališki ustvarjalec ter učitelj Oskar Kokoschka (1886-1980) med prvo svetovno vojno najprej na ruski fronti, leta 1916 pa še na soški, kjer je prav tako slikal - med drugim je upodobil Tolmin, Most na Soči in vojaški vsakdan v naših krajih. Na razstavi Tolmina ni, je pa zato vojaški tabor pri Sveti Luciji, današnjem Mostu na Soči. Delo v mešani tehniki (črna voščenka na akvarel, gvaš), 31 x 42 cm, hranijo v dunajskem muzeju Albertina.

Obe knjigi sta nastali v okviru projekta ARRS in s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost, vsaka od njiju pa stane 73 evrov; v elektronski obliki sta prosto dostopni na spletni strani zalozba.zrc-sazu.si. Strokovna besedila so objavljena tako v slovenščini kakor angleščini, poleg njih pa druga knjiga prinaša še 190 fotografij, načrtov in risb ter 86 preglednic in grafov.

Celota je temeljit dokument o tamkajšnjem življenju v prvem tisočletju pred našim štetjem, od šestega do prvega stoletja.

Gojili so in uvažali

Uvodna študija povzema ugotovitve razprav, jih vključuje v širši kontekst in potrjuje mesto kraja med najpomembnejšimi središči jugovzhodnoalpske halštatske kulture.

Prvi sklop je posvečen kronologiji naselja, stavbarstvu in drobnemu gradivu: tu so nakit, orodje in drugi pripomočki, ki so jih prebivalci uporabljali pri vsakdanjih opravilih. Predstavljena je lončenina, analizirana sestava glin, opravljena tipologija form in ugotovljeni so časovni razponi posameznih oblik.

V drugem sklopu so predstavljeni rezultati analize surovin za izdelavo predmetov. Bron in železo so dobavljali iz Alp in z Apeninskega polotoka, kalupe za vlivanje in bruse so izdelovali iz lokalnih peščenjakov, za žrmlje so najbrž uporabljali konglomerate s Cerkljanskega in iz Poljanske doline, najdeni predmeti iz trahita, vulkanske kamnine, pa so verjetno iz Padske nižine.

V tretjem sklopu je analiziran les za gradnjo hiš, predstavljene so rastline, ki so jih gojili, pa tudi sadeži, ki so jih nabirali ali uvažali z juga. Skromni ostanki tekstila dokazujejo, da so na Mostu že tedaj sejali konopljo in lan, tam so našli tudi ostanke fige in oreha. Monografijo zaključuje razprava o kosteh živali, ki so jih v železni dobi redili v tem delu Posočja - gojili so v glavnem drobnico, najdeni so tudi ostanki konja in psa.

Tolminska kotlina je bila v železni dobi pomembno središče, nujen pa je še sistematičen terenski pregled, poudarjata urednika.

---