Velika zmaga malega človeka nad težkimi tranzitnimi tovornjaki
“Zelo smo veseli in zadovoljni,” je Ana Marija Saftič iz Jelšan včeraj komentirala obvestilo ministrstva za infrastrukturo, da bodo s prvim junijem omejili daljinski tranzitni promet na cestah Jelšane-Postojna in Starod-Kozina. To je bila namreč glavna zahteva prebivalcev, ki se ob obeh cestah dušijo v prometu, s prepovedjo pa si obetajo krepko zmanjšanje števila tovornjakov, ob doslednem spoštovanju kar za dve tretjini.
Tovornjaki iz Daruvarja, Zagreba, Romunije in od drugod, ki so namenjeni v Italijo, po 1. juniju ne bodo več smeli voziti skozi Podgrad
(na fotografiji) Starod ali Jelšane. Foto: Danijel Cek
STAROD, JELŠANE
> Za prebivalce ob obeh cestah, ki jim je po letih nevzdržnega življenja s kolonami težkih tovornjakov prekipelo in so se povezali v dve civilni iniciativi, ki sta vztrajno trkali na vrata pristojnih v Ljubljani, je bil včeraj velik dan. Z ministrstva za infrastrukturo so prejeli dopis, da bo, “v skladu z dogovorom na sestanku 7, marca,” direkcija za infrastrukturo na glavnih cestah Jelšane-Postojna in Starod-Kozina s 1. junijem letos uveljavila novo prometno ureditev, ki bo omejila tranzitni tovorni promet, hkrati pa izboljšala varnost in kakovost bivanja lokalnega prebivalstva.
Do dve tretjini težkih tovornjakov manj
Z novo ureditvijo bo prepovedan ves daljinski tranzitni promet težkih tovornih vozil nad 7,5 tone iz Italije v Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Madžarsko in v obratni smeri. Izjema bodo tovornjaki, ki bodo peljali iz ali v tri hrvaške županije: Istarsko, Primorsko-Goransko in Ličko-Senjsko. Neomejena ostaja tudi vožnja tovornjakov, ki natovarjajo v Sloveniji in vozijo na Hrvaško ali dalje. Po ocenah društva Mirna cesta bi se z doslednim upoštevanjem prepovedi število tovornjakov pri Starodu lahko zmanjšalo za 200.000 na leto, ostalo bi jih okrog 90.000.
200.000 tovornjakov na leto gre po cesti Starod-Kozina na leto v tranzitu, za toliko bi se lahko zmanjšalo njihovo število s prepovedjo.
“Daljinski tranzitni promet težkih tovornih vozil nad 7,5 tone iz Italije proti kontinentalnem delu Hrvaške, Bosni in Hercegovini, Srbiji, ... in obratno se s tem preusmeri na avtocesto Kozina-Ljubljana-Obrežje, ki v tem primeru predstavlja varnejšo vzporedno cestno povezavo z boljšimi prometno tehničnimi elementi,” je zapisala Andreja Knez, v. d. generalne direktorice direktorata za kopenski promet pri ministrstvu za infrastrukturo. Do Fernetičev je iz Zagreba mimo Ljubljane celo nekaj kilometrov manj kot po avtocesti mimo Reke in Staroda ali Jelšan, tudi vozni čas je krajši, so odločitev utemeljili na ministrstvu, kjer so še lani poleti trdili, da takšna prepoved zaradi evropskih predpisov ni možna, četudi so jo junija lani uvedli Italijani pri Bazovici.
Protesti so obrodili sadove
A vztrajnost obeh civilnih iniciativ in niz protestov domačinov ob obeh cestah so vendarle obrodili sadove. “Z vztrajnostjo in pravimi potezami nam je prisluhnila ministrica Alenka Bratušek in se zavzela za to, da se s pristojnimi službami nevzdržna problematika reši,” je zadovoljen Primož Kastelic iz društva Mirna cesta, ki se je borilo v imenu prebivalcev ob cesti Kozina-Starod. V imenu prebivalcev ob cesti Jelšane-Postojna je na ljubljanska vrata trkala Ana Marija Saftič iz Jelšan, ki je včeraj dejala: “Zelo smo veseli in zadovoljni, da je naša prva zahteva izpolnjena. To je velika zmaga malega človeka. Zdaj čakamo še na izpolnitev druge, gradnje avtoceste. Tudi zanjo imamo zagotovila, da je v prvem planu, nedoločeno je le, ali naj pride do nas iz Hruševja ali iz Razdrtega.”
Ana Marija Saftič civilna iniciativa Jelšane-Postojna
“Zdaj čakamo še na izpolnitev druge zahteve: gradnje avtoceste. Tudi zanjo imamo zagotovila, da je v prvem planu, nedoločeno je le, ali naj pride do nas iz Hruševja ali iz Razdrtega.”
Oba predstavnika domačinov sta poudarila, da so to dosegli, ko so ljudje stopili skupaj in se povezali, oba pa okrcala obe občini, ilirskobistriško in hrpeljsko-kozinsko, ki za izboljšanje prometa nista naredili ničesar. “Po več sestankih s pristojnimi službami nam je bilo jasno, da naša občina ni nikoli predstavila realnega stanja problema, kajti izgradnja obvoznice v Hrpeljah, pločnikov in dveh krožišč ne pomeni zmanjšanja tranzitnega tovornega prometa. Šele na teh sestankih so v Ljubljani videli, kakšno je dejansko stanje na naši cesti,” pravi Kastelic in dodaja, da so v enem letu dosegli omejitev tranzitnega tovornega prometa “kljub metanju polen pod noge iz strani Občine Hrpelje Kozina in ostalih društev”.
Prepovedan bo ves daljinski tranzitni promet težkih tovornih vozil nad 7,5 tone iz Italije v Hrvaško, BiH, Srbijo, Madžarsko. Izjema bodo tovornjaki za tri bližnje hrvaške županije.