Novogoriško znanje v svetovnih elektrarnah
Goriška
09. 05. 2019, 06.00
, posodobljeno: 16. 05. 2019, 15.43
Univerza v Novi Gorici (UNG) je z včerajšnjim podpisom pogodbe slovenskemu podjetju Institute CES prodala patentne pravice za izum postopka za shranjevanje električne energije v trdni snovi. To je prvi patent, ki ga UNG prodaja zasebniku. Rektor Danilo Zavrtanik upa, da ne zadnji. Izum bi lahko prinesel globalni tehnični preboj na področju energetike.
Nina Gramc, Danilo Zavrtanik in Matjaž Valant (z leve) ob podpisu
pogodbe. Foto: Univerza v Novi Goirici
VIPAVA
> Največji problem energetike, pojasnjuje avtor izuma, vodja laboratorija za raziskave materialov in dekan fakultete za znanosti o okolju Matjaž Valant, so razlike med proizvodnjo in potrošnjo električne energije. Ob močnem soncu, močnem vetru ali visokih vodah, denimo, sončne, vetrne in hidroelektrarne proizvedejo velike količine energije, za katere pa morda takrat na trgu ni velikega povpraševanja. Presežke električne energije, pojasnjuje Valant, zavržemo. Ponekod imajo posebne obrate za sproščanje odvečne energije, ki je že proizvedena. Hidroelektrarne spuščajo vodo mimo turbin. Seveda so tudi obdobja, ko proizvodnja ne sledi povpraševanju in idealno bi bilo, če bi lahko presežno energijo prihranili. A shranjevanje tako velikih količin energije je tako rekoč nemogoče. Najbolj razširjena tehnološka rešitev so črpalne elektrarne, kakršna je, denimo v Avčah. Te viške električne energije porabijo za črpanje vode navzgor in ob visoki porabi vodo spuščajo navzdol ter poganjajo turbine. “To je učinkovita rešitev,” pojasnjuje Valant, “a v večini sveta za črpalne HE nimajo ustreznih geografskih pogojev.” Tak objekt namreč potrebuje višinsko razliko, torej visok hrib.
Kovinski “rezervoar”
“Naša tehnologija omogoča shranjevanje energije v trdni snovi z visoko gostoto. V primerjavi, denimo, z nafto, je v isti prostornini shranjene 15 do 20 odstotkov več energije,” pojasnjuje Valant. Sistem, o katerem seveda v fazi izdelave prototipa ni modro preveč razkriti, deluje na principu materialnega tokokroga, pri čemer v enem delu postopka porabljamo energijo, v drugem pa se ta sprošča. Postopek sloni na tako imenovanem oksidacijsko-redukcijskem potencialu trdne snovi.
Matjaž Valant dekan fakultete za znanosti o okolju
“Upam, da bo to sprožilo vrsto pozitivnih gospodarskih učinkov. Tudi zato smo iskali partnerja v Sloveniji in ne, denimo, na Kitajskem, kjer bi patent gotovo prodali lažje in hitreje.”
“Ta kovinska snov je relativno cenena in ne zahteva elementov, ki bi bili redki in bi se torej vzpostavljala odvisnost od nahajališč v določenih delih sveta,” še dodaja Valant. Poleg tega takšen obrat za shranjevanje energije ne ustvarja okoljsko problematičnih ostankov oziroma odpadkov.
Ciljajo na globalno tržišče
Novogoriški znanstveniki, ki so na izumu intenzivno delali leto in pol, so v pravilnost svojih dognanj prepričani. Podjetje Institute CES, ki je odkupilo patentne pravice, po besedah direktorice in lastnice Nine Gramc računa na globalni trg: “Naše podjetje je novonastalo in smo ga odprli ravno zaradi sodelovanja z UNG. Ta tehnologija je nova na trgu in na svetu še nihče ni prišel do takšnega izuma. Najprej moramo izdelati prototip, potem pa gremo naprej.”
Tehnologija bi bila, teoretično, potrjuje Valant, lahko uporabna tudi v elektro mobilnosti, kjer bi bila alternativa relativno dragim in okoljsko problematičnim litijskim baterijam. A pot je še dolga.
Denar za nove izume
Koliko so plačali za patent, v podjetju ne želijo razkriti. Kot je pojasnil rektor UNG Danilo Zavrtanik, bodo kupnino vložili v financiranje novih patentov: “Na UNG imamo v ta namen ustanovljen sklad: prvič se bo zgodilo, da bo v ta sklad pritekel denar od prodaje izuma in ta denar bo namenjen izključno za nove patente.” Zavrtanik opozarja na poučni vidik zgodbe: “Pomembno je, da v znanost vlagamo dolgoročno, če hočemo priti do izdelkov, ki imajo tudi tržno vrednost.”
Ekipa UNG bo s kupcem patentnih pravic, ki bo financiral postopek izdelave prototipa, še naprej sodelovala. Če bo tehnologija uspešna, bo UNG v prihodnosti dobivala tudi licenčnine. Valant upa, da bo to sprožilo vrsto pozitivnih gospodarskih učinkov: “Tudi zato smo iskali partnerja v Sloveniji in ne, denimo, na Kitajskem, kjer bi patent gotovo prodali lažje in hitreje.”