Voda morda tudi iz jame v Ždinku

Rezervni vodni vir za občini Postojna in Pivka bi morda lahko bil Javorniški tok, v kolikor bi ga zajeli dovolj globoko in se s tem izognili dotoku voda iz notranjskih polj, težje pa s Počka. Raziskovalce je pozitivno presenetil tudi potencial vodne jame Ždink pri Palškem jezeru. Na Planinski gori pa bi dovolj vode lahko dobili s poljem vsaj desetih vrtin.

POSTOJNA, PIVKA > Morebitno hujše onesnaženje vodnega vira Malni, ki je sicer izdaten, a zelo ranljiv, saj ga ogroža predvsem onesnažen tok iz smeri notranjskih kraških polj in preteča nevarnost vojaškega vadišča Poček zaradi v podzemlju akumuliranih nevarnih snovi, bi zelo negativno vplivalo na kakovost življenja prebivalcev občin Postojna in Pivka. Enakovrednega vodnega vira zdaj ni, vodni vir Korotan in nanoški viri pa glede na svojo izdatnost ne zadoščajo za vodooskrbo. Pred tremi leti je zato stekel projekt, v okviru katerega raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v sodelovanju s podjetjem HGEM, Kovodom Postojna ter občinama Postojna in Pivka raziskujejo možne nove vodne vire, ki bi predstavljali rezervo za oskrbo obeh občin.

Tri možna območja

Dr. Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa je na včerajšnji predstavitvi dosedanjih izsledkov povedal, da so se strokovnjaki za krasoslovje v zahtevnih raziskavah, pri katerih so jim pomagali jamarji in potapljači, usmerili na tri območja, ki so jih kot potencialno zanimiva ocenili na podlagi dosedanjih raziskav, zaradi njihove odmaknjenosti od virov onesnaževanja in večje izdatnosti.

400.000 evrov vreden projekt

Projekt iskanja dodatnega vodnega vira, vreden 400.000 evrov, ki ga 75-odstotno financira Agencija za raziskovalno dejavnost RS, razliko pa je prispevalo podjetje Kovod, se je podaljšal za dodatno leto, do februarja 2020.

Zanimal jih je tako imenovani Javorniški tok neposredno iz vodonosnika Javornikov, ki je potencialno zelo uporaben, težava pa je njegova dostopnost. “Voda, ki pride iz sifona v Planinsko jamo, le deloma predstavlja Javorniški tok, deloma pa gre za vodo, ki priteče v ta sifon iz Rakovega Škocjana in je zaradi bolj obremenjenega zaledja slabše kakovosti,” pravi Gabrovšek. Z dodatnimi raziskavami bodo skušali odkriti, kje bi lahko zajeli zgolj Javorniški tok, vendar pa se s tem še ne bi izognili tudi vplivu Počka.

To bi bilo verjetno šele gorvodno ob Palškem jezeru, kjer so našli več vodnih jam, ki nudijo neposreden dostop do kraške podtalnice. Vsaj ena, jama v Ždinku se je že izkazala za zelo dober in izdaten potencialni vodni vir, saj je bil tudi ob suši pretok velik, prve analize kakovosti pa so pokazale majhno preseganje mejnih vrednosti nekaterih mikrobioloških parametrov za pitno vodo. Kakšno natančno je njeno zaledje, bodo še raziskovali, prav tako z avtomatskimi meritvami še preverjajo kakovost in količino vod.

Na območju dolomitnega vodonosnika Planinske gore, kjer je več manjših izvirov, ki so jih v preteklosti že izkoriščali, pa bi rezervni vodni vir lahko pridobili s poljem vsaj desetih sto metrov globokih vrtin.

Z najmanj stroški bi zajeli Javorniški tok

Direktor Kovoda David Penko meni, da bi bil za izkoriščanje najzanimivejši Javorniški tok, saj bi ga lahko zajeli brez zelo velikih dodatnih stroškov 200 do 300 metrov od obstoječe vodarne. “To povezavo bi lahko v roku nekaj let zgradili in uporabljali, medtem ko jama v Ždinku pomeni projekt za naše otroke, saj bi bilo tukaj treba postaviti novo vodarno, vsekakor pa gre za dodatne garancije za prihodnost.” Penko še opozarja, da bi ob ponovitvi onesnaženja, zaradi katerega so morali prebivalci pred leti vodo več mesecev prekuhavati, celo prenovljena vodarna, ki je ena najsodobnejših v državi, težko prečistila vodo v zadostni količini. Glede vplivov s Počka pa pravi, da voda zdaj s težkimi kovinami ni obremenjena, a je samo vprašanje časa, kdaj bi se tudi to onesnaženje lahko odrazilo.

---