Ob 50-letnici Radia Študent: “Trenja so ključna za kritično dojemanje popularne glasbe”

Člani kolektiva Radia Študent bodo jutri v ljubljanskem Kinu Šiška z velikim koncertom, na katerem bodo med drugimi nastopili Laibach, Darko Rundek in Seine, praznovali 50-letnico delovanja.

LJUBLJANA > V dolgoletni zgodovini se je Radio Študent vzpostavil kot gradnik kritične misli v slovenskem medijskem prostoru in v njem so se kalili številni, danes znani novinarji in intelektualci. Med njimi so seveda tudi številni Primorci.

Kritično odstiranje realnosti in promocija alternativne kulture sta še dandanes temeljni poslanstvi Radia Študent (RŠ). O utripu v uredništvu RŠ v sedemdesetih letih smo poklepetali z dolgoletnim novinarjem Radia Koper Frankom Hmeljakom, o današnjem pa z dolgoletnim organizatorjem koncertov v slovenski Istri in glasbenikom Luko Bevkom, ki z RŠ redno sodeluje od leta 2011.

Največje bogastvo - fonoteka

Radio Študent je nastal kot odziv na vseevropska študentska gibanja iz leta 1968, z oddajanjem pa je začel 9. maja 1969 iz kleti Doma VIII v študentskem naselju v Rožni dolini. Prvotno je bil ustanovljen z namenom informiranja študentske populacije o zanjo aktualnih tematikah in umiritve odmevov študentskih protestov. A kmalu je postal družbeno kritičen odgovor na okostenelo poročanje državnih medijev, svoj prostor za širitev idej pa so dobila tudi nova družbena gibanja, od filozofskih do glasbenih. V glasbenem pogledu je osrednjo vlogo odigral punk, ki mu je RŠ v Sloveniji tlakoval pot. Že od samega začetka je tako bila najpomembnejša glasbena redakcija, njeno največje bogastvo pa je fonoteka, ki šteje več kot 30.000 nosilcev zvoka in velja za največjo zbirko v tem delu Evrope. Še dandanes najodmevnejši projekti RŠ prihajajo iz glasbene redakcije. Najpomembnejšo vlogo v promoviranju slovenskega glasbenega podtalja je nedvomno odigral Klubski maraton. V svoji dologoletni zgodovini je na plan zbezal vrsto izjemnih zasedb, ki zaradi nekomercialnosti svojega zvoka niso našle prostora v osrednjih glasbenih medijih.

Niso želeli biti podobni Radiu Ljubljana

Franko Hmeljak, ki se je lani po 39 letih dela na Radiu Koper upokojil, je kariero sicer najprej začel kot honorarni fotograf za Primorske novice, a ga je kasneje zaradi težav z očmi in selitve v Ljubljano zaradi študija nepovratno zasvojil radijski medij. “Na Radiu Študent sem bil od 1972 do 1977, kjer sem bil zaposlen v aktualno-politični redakciji in sem urejal oddajo Aktualne t(e)me. A že takrat so dajali velik poudarek glasbi,” poudarja.

V njegovi redakciji so sicer pokrivali različne teme, od študentskih vprašanj do aktualnega političnega dogajanja. “Trudili smo se, da ne bi bili podobni tedanjemu Radiu Ljubljana, spremljali smo predvsem beograjski časopis Student in zagrebški Studentski list,” se spominja. Kateri novinarski pristop je osvojil tedaj in ga je nato vseskozi spremljal na profesionalni poti? “Vedno sem iskal še en pogled iz drugega vira, tedaj sem precej prebiral Vjestnik, največ pa tednik Start,” odgovarja. Pri delu na radiu ga je sicer vedno fascinirala hitrost posredovanja informacij in zbiranje ter predvsem “odbiranje informacij”, razlaga.

Kako pa je bilo tedaj z novinarsko svobodo? “Bile so določene omejitve. Poročanje o dogajanju na Kosovu je bilo, na primer, tabu tema. Po enem mojem prispevku o Kosovu so me obiskali in zaslišali kriminalisti,” pravi. “Na obdobje na Radiu Študent me sicer vežejo zelo lepi spomini. V službo smo prihajali okoli 9. ure, končali smo ob 15. uri, nato smo se odpravili na kosilo na Rožnik in zatem v mesto, velikokrat v Šumi, kjer smo lahko kadili tudi prepovedane substance. Za razliko od danes, ko sodelavci delajo za simbolično plačilo, je bila tudi tedanja uredniška plača kar spodobna,” se še spominja Hmeljak in doda, da je bilo takrat na RŠ tudi veliko Primorcev. “Zvezda je bila Neva Zajc, tu je bil tudi poznejši dolgoletni novinar in urednik Primorskih novic Slobodan Valentinčič, ki je imel oddajo o filmski glasbi, nato Boris Muževič, ki je bil odgovorni urednik RŠ, Miloš Ivančič in še in še bi lahko našteval.”

Postojnski fenomen

V današnjem uredništvu Radia Študent, ki šteje približno 300 rednih sodelavcev, je med najaktivnejšimi Primorci Koprčan Luka Bevk, ki z radiem sodeluje od leta 2011. Zanimivo je, da je začel z radiem sodelovati, ko je že bil proti koncu študija kulturologije v Ljubljani. Po enoletnem uvajanju se je ustalil v glasbeni redakciji, ki šteje približno 80 sodelavcev, pokriva pa “tršo” eksperimentalno glasbo. Od začetka tako pripravlja recenzije albumov za oddajo Tolpe bumov, o slovenski glasbeni sceni piše prispevke za oddajo 100 decibelov, trikrat na mesec izbira tudi glasbeno opremo, že dve leti pa kurira zelo zanimivo enourno avtorsko oddajo D-liga, ki je na sporedu vsako četrto sredo v mesecu in v kateri predstavlja osebe s pestro zbirko gramofonskih plošč ali kaset. “Zanimivo je, da sem v tem času večinoma gostil Primorce, kot so na primer Simon Kocjančič, Aris Demirović, Uroš Bečaj, Marko Rusjan, Simon Grbec in drugi,” pojasnjuje. Tudi sicer Bevk zelo pozorno spremlja primorsko alternativno glasbeno sceno.

Pravi fenomen in trenutno najbolj kreativno glasbeno vozlišče na Slovenskem je po njegovih besedah v Postojni. “Ta ima tri zelo pomembna alternativna prizorišča; tu je najprej Mladinski center Postojna, ki že vrsto let redno organizira vrsto zanimivih koncertov, nato tako imenovani Kontejner, ki je po mojem mnenju največji biser trenutne slovenske alternativne glasbene scene, ter Pumpa, ki je postala že kultno prizorišče, na katerem želijo nastopiti tudi številni priznani tuji alternativni bendi,” pravi Bevk in dodaja, da iz teh večinoma samoniklih glasbenih vrelcev izvira tudi nekaj najboljših slovenskih zasedb ta hip, kot sta na primer benda Vigilance in Morbid Creation. Glede dogajanja v slovenski Istri pravi, da se je pojavilo kup dobrih zgodb, a te so bile bolj kratkega daha z izjemo koprskega MKC-ja. “Dejstvo je, da danes Obala nima samoniklega prizorišča,” poudarja.

To pomanjkanje ustreznih prizorišč se je po njegovih besedah pokazal tudi pri organizaciji turneje Klubskega maratona, sicer najpomembnejšega glasbenega projekta RŠ, ki je detektiral vrsto obetavnih slovenskih zasedb in glasbenikov.

So danes v glasbeni redakciji kakšna trenja? “Trenja na RŠ so ključna za kritično dojemanje moderne popularne glasbe. Vedno bo 'clash' med kitarsko in elektronsko godbo. RŠ je duh časa trenutne generacije, ki je enkrat bila bolj kitarsko usmerjena, danes pa bolj elektronsko oziroma bolj v plesno glasbo,” odgovarja. Toda, ali obstaja zgornja meja mainstreama, ki gre še lahko v eter? “Zgornja meja mainstreama je subjektivna zadeva. Ključnega pomena je kritičen pogled nanj, zato ni nič čudnega, če kdaj recenziramo Kaynea Westa. Ena izmed klasičnih RŠ anekdot je, kako je Nirvana izginila iz etra po uspehu Neverminda. Kar naenkrat je postala greh, če se je pojavila v etru. Podobno je danes z mumble rap in trap glasbo.”

---