Po 30 letih lahko pozabimo, kdo je bil pomembnejši

Na današnji dan pred 30 leti je pisatelj Tone Pavček na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo, s katero so takratna opozicijska gibanja in društva zahtevala suvereno državo Slovenijo, ki bi imela svoj prostor v prenovljeni Evropi in se razvijala v duhu demokracije.

Nekdanji predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar (levo) in nekdanji predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine 
Slovenije (RK ZSMS) Jožef Školč.

 Foto: Tamino Petelinsek
Nekdanji predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar (levo) in nekdanji predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS) Jožef Školč.  Foto: Tamino Petelinsek

LJUBLJANA > V čast tej obletnici je predsednik republike Borut Pahor včeraj v predsedniško palačo povabil vidne akterje takratnega političnega dogajanja in mnoge, ki krojijo današnji politični vsakdan.

Deklaracija s še danes aktualnimi sporočili

Ideje Majniške deklaracije so navdih tudi za prihodnost, je Pahor razmišljal v svojem govoru. Po njegovih besedah je največja odlika Majniške deklaracije v tem, “da je povezala demokracijo, našo državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi.” Maja 1989 še ni bilo zagotovil, da bodo te tri prvine prevladale. Da so, so bili po Pahorjevih besedah potrebni vizionarji in pogumni ljudje.

Jožef Školč

nekdanji predsednik ZSMS

“30 let je dovolj dolga doba, da lahko tudi pozabimo, kdo je bil važnejši.”

Slavnostni govornik in eden od piscev Majniške deklaracije, Dimitrij Rupel, je včeraj razmišljal o tem, kako so se uresničili njeni cilji. “Če je bil razpad Jugoslavije popolnoma nesporno dejstvo, to ne velja stoodstotno za demokracijo,” je dejal. Slovenska demokracija ima mnoge pomanjkljivosti. Te se nanašajo na banke, pravosodje, volilni sistem, šolstvo, zdravstvo, predvsem pa ima demokracija pomanjkljivosti “v zvezi z izključevanjem posameznikov in skupin, s katerimi se vladajoča koalicija ne strinja, in v zvezi z zaničevanjem meritokracije, torej sistema izbiranja, napredovanja, nagrajevanja državnih uradnikov”, je ocenil.

Začelo se je z afero JBTZ

Branje Majniške deklaracije 8. maja 1989 je bilo del velikega javnega zborovanja v podporo Janezu Janši in ostalim obtožencem v aferi JBTZ. Takratna slovenska oblast ni dovolila, da bi zborovanje organiziral Odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil Igor Bavčar. Da bi zaobšli prepoved, je vodstvo Zveze Socialistične mladine Slovenije (ZSMS) zborovanje pripravilo pod pretvezo, da gre za “javno in razširjeno sejo Predsedstva republiške konference RK ZSMS.”

Jožef Školč, ki je bil predsednik republiške konference ZSMS, je takratne politične sopotnike in člane Odbora za varstvo človekovih pravic včeraj povabil na ločeni dogodek v Muzej novejše zgodovine. Danes ostaja v spominu samo Majniška deklaracija, vendar pa te deklaracije in množičnih zborovanj ne bi bilo, če se ne bi leto prej zgodila aretacija Janeza Janše, nato pa še Iva Borštnerja, Davida Tasiča in Francija Zavrla, je izpostavil Školč. Afera JBTZ je zelo pospešila demokratične procese, oblikoval se je Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je že leto dni pred manifestacijo na Kongresnem trgu spodbudil demokratično vrenje. “30 let je dovolj dolga doba, da lahko tudi pozabimo, kdo je bil važnejši, kdo je stal v drugi in tretji vrsti,” je dejal Školč.

Pahor tudi tokrat preskočil Bavčarja

Školč je včeraj stal ob istem človeku kot na manifestaciji pred 30 leti, Igorju Bavčarju, ki je za to priložnost dobil izhod iz zapora.

Ni pa Bavčar prejel vabila na slovesnost pri predsedniku republike. Bolj kot Bavčar, ki ga Pahor na seznam povabljencev ni uvrstil niti lani, ko je priredil sprejem ob 30. obletnici odbora za varstvo človekovih pravic, so na to, da je treba ljudem priznati, kar so naredili dobrega v času demokratizacije, zavzeli nekateri drugi udeleženci srečanja. Človeku je treba priznati neko pozitivno dejanje, ne glede na to, kar je počel prej ali pozneje, je menil filozof Tine Hribar. Bavčarjevega prihoda na srečanje v Muzeju novejše zgodovine se je razveselil Franci Zavrl: “Opravil je svojo vlogo v tistem obdobju, danes pa plačuje za nekaj, kar je storil kasneje in bil pravnomočno obsojen.”

Janeza Janše ni bilo niti v predsedniški palači niti na srečanju, ki ga je pripravil Školč, čeprav je dobil vabili za oba dogodka. Školč je povedal, da se je Janša opravičil: “Meni to zadošča, če nekdo reče, da je vesel povabila in da se ne more udeležiti zaradi drugih obveznosti.”


Najbolj brano