Lipicanci tudi povezujejo

Zunanji minister Miro Cerar je med neformalnim obiskom pri avstrijski zunanji ministrici Karin Kneissl podpisal skupno izjavo o večnacionalni nominaciji vzreje lipicancev na Unescov seznam nesnovne dediščine. Slovenija ima pri pripravi nominacije ključno vlogo, kar po zapletu ob vpisu dunajske španske jahalne šole na Unescov seznam ni zanemarljivo.

Tradicionalna vzreja lipicancev se približuje nominaciji za vpis na 
seznam nesnovne dediščine pri Unescu.  Foto: Zdravko Primožič/FPA
Tradicionalna vzreja lipicancev se približuje nominaciji za vpis na seznam nesnovne dediščine pri Unescu.  Foto: Zdravko Primožič/FPA

GOING, LJUBLJANA, LIPICA > Prvi pogovori o skupni nominaciji tradicionalne vzreje lipicancev na seznam nesnovne dediščine pri Unescu segajo v leto 2015, ko jih je spodbudila tudi avstrijska namera, da na Unescov seznam predlaga dunajsko špansko jahalno šolo skupaj z navedbo, da avstrijska kobilarna Piber vodi rodovniško knjigo za lipicanca. Na ugovor Slovenije oziroma Kobilarne Lipica je to navedbo takrat umaknila in jahalno šolo na seznam vpisala brez nje.

Srž spora je bil tako odstranjen in kobilarni v Pibru in Lipici sta še istega leta, ob 435-letnici Kobilarne Lipica, v znak nadaljnjega dobrega sodelovanja izmenjali plemenski kobili in napovedali skupno kandidaturo vseh lipicanskih kobilarn na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. “Prišlo je do nesporazuma med pristojnimi institucijami in ministrstvi,” je tedaj izjavil direktor kobilarne lipicancev v avstrijskem Pibru Max Dobretsberger, tedanji v. d. direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak pa: “Spor smo presegli, Avstrija pa se je strinjala, da mi vodimo postopke, povezane s kandidaturo. Cilj je lipicanca v štirih ali petih letih spraviti na seznam svetovne dediščine.”

Tudi drugi skupni projekti

Zunanja ministra Cerar in Kneisslova sta se pogovarjala tudi o konkretnih projektih v programu Leta sosedskega dialoga. Pri tem sta izpostavila sodelovanje pri projektu zaščite biosfernega območja Mura-Drava-Donava v okviru Unesca, vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino v Avstriji in nemško govorečo etnično skupino v Sloveniji. Minister je spomnil avstrijsko stran, da pristopi k sistemskemu reševanju finančnih in drugih vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem.  

No, po treh letih in pol je lipicanec še precej daleč od vpisa, čeprav je precej pomembnih korakov vendarle narejenih: tako Slovenija kot Avstrija sta tradicionalno vzrejo lipicanca že vpisali v svoj register nesnovne dediščine, kar je predpogoj za vpis na Unescov seznam kulturne dediščine. Pri tem sta največ dela opravili obe kobilarni, ki sta pripravili strokovne podlage. Kobilarna Lipica je predlog za vpis v register vložila že januarja 2016 in ko je Slovenski etnografski muzej, pristojen za vodenje registra v Sloveniji, avgusta 2016 potrdil vpis, so vsebinske pogovore med državama nadgradili v ministrstvih za kulturo in zunanje zadeve obeh držav.

Del teh prizadevanj je tudi neformalno srečanje zunanjega ministra Mira Cerarja z avstrijsko zvezno ministrico za Evropo, integracijo in zunanje zadeve Karin Kneissl v avstrijskem Goingu, kjer sta obiskala zasebno stajo lipicancev in v ponedeljek zvečer podpisala izjavo o vložitvi večnacionalne nominacije za zaščito tradicionalne vzreje lipicancev na seznam nesnovne dediščine Unesca. Na pogovorih je bila prisotna tudi direktorica Kobilarne Lipica Lorela Dobrinja.

“Pri dediščini vzreje svetovno znanih lipicancev je pokrajina slovenskega Krasa in kobilarna Lipica odigrali ključno vlogo. Veseli me, da bomo s skupno nominacijo Avstrije in ostalih šestih držav na Unescu zaščitili dediščino tradicionalne vzreje lipicancev in tako dodatno poskrbeli, da se bo ta plemenita tradicija pod zaščito Unesca ohranila za prihodnje rodove,” je ob tem poudaril Cerar.

Kandidatura osmih držav

Sodelovanje pri transnacionalni nominaciji so poleg Slovenije in Avstrije potrdile tudi Italija, Hrvaška, Slovaška, Madžarska, Bosna in Hercegovina ter Romunija, kjer imajo tudi kobilarne lipicancev. Direktorica Urada za Unesco Slovenija Marjutka Hafner danes s podpisom še ni bila seznanjena, povedala pa je, da slovenska nacionalna komisija za Unesco pozdravlja vsako dejavnost, ki vodi do skupne nominacije, kjer je ta smiselna. Za podoben pristop so se sredozemske države odločile pri vpisu suhozidne gradnje.


Najbolj brano