Iz majhnega zraste veliko

Nova Gorica, ki je nekoč, še v rajnki državi, že imela odmevne in širše uveljavljene festivale, se je od devetdesetih let dolgo otepala letargije, kjer so praznino polnile predvsem študentska scena ali popularne prireditvene enodejanke. Sčasoma pa so začeli vznikati festivali, denimo Srečanje saksofonistov ali Pixxelpoint, ki sta se obdržala in rasla do danes, pa tja do festivalov GONG ali Arhipelag, ki sta se dokaj hitro, tudi zaradi pomanjkanja podpore, upehala.

Kljub temu bi bila trditev, da se v mestu, razen rednega programa kulturnega doma in gledališča, na kulturnem področju dogaja bolj malo, morda pred leti, sicer z veliko rezerve, še lahko deloma resnična. Vsekakor pa tega ne moremo trditi za zadnja leta, ko se, tako po zaslugi javnih zavodov, a obenem tudi zagnanih društev, poleg že uveljavljenih pojavljajo tudi festivali, ki imajo velik potencial.

Le napovedi in dodatni evri za širšo promocijo festivalov so premalo. A prvi korak je narejen. In zdi se, da v pravo smer.

Težava slednjih, predvsem ko jih organizirajo društva, v katerih so gonilo bolj ali manj prekarci, je v tem, da so takšni podvigi običajno zanje pretežka finančna bremena. Sploh, če se morajo vsako leto posebej boriti za drobtinice z vedno preskromno obložene kulturniške mizice. Tisti z idejami imajo ponavadi plitve žepe. Na tak način lahko nekemu festivalu postaviš temelje, a če hočeš prestopiti na višjo raven, so premalo zgolj entuziazem, nekaj tisočakov in prijazno trepljanje občinskih velmož po ramenih.

Pred leti so v Novi Gorici sanjali, da bi si, tudi zavoljo festivalske konkurence v okolici, izmislili večji in odmeven festival, ki bi v Novo Gorico privabil množično občinstvo iz širše okolice. A tako hitro kot je prišla, je ideja izginila. Tega, da bi raje obstoječe in nastajajoče festivale s potencialom, ki so plod domače ustvarjalnosti, povezali v ohlapno, a enotno zgodbo in jo promovirali kot skupno ponudbo mesta, jim z ustrezno podporo omogočili nekajletno financiranje in posledično možnost organske rasti, s čimer bi po korakih začeli graditi Novo Gorico kot mesto festivalov, oblasti ni kapnilo. Raje je drobila fičnike malo temu, malo onemu. In potencial je ostal neizkoriščen.

Zdaj naj bi to začeli uresničevati. Le napovedi in dodatni evri za širšo promocijo so premalo, da bi lahko govorili o tektonskih premikih. A prvi korak je narejen. In zdi se, da v pravo smer.


Najbolj brano