Svetniki poslancem: premislite še enkrat o imenu praznika

Državni svetnik so izglasovali veto na preimenovanje primorskega praznika iz dneva vrnitve v dan priključitve Primorske k matični domovini. To pomeni, da bo moral državni zbor o noveli zakona o praznikih in dela prostih dnevih odločati še enkrat, v drugo pa bo moralo za preimenovanje praznika glasovati vsaj 46 poslancev.

Pobudnik vložitve veta je bil državni svetnik Branko Tomažič Foto: STA
Pobudnik vložitve veta je bil državni svetnik Branko Tomažič Foto: STA

LJUBLJANA > Glasovanje o vetu je predlagal državni svetnik Branko Tomažič, prepričan, da predlagatelj preimenovanja “ne daje nove dodane vrednosti, kvečjemu zmedo, ki v tem času ni dobra.”

V prvo 38, v drugo pa bo potrebnih vsaj 46 glasov

Pod predlog, da bi se dan vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v dan priključitve Primorske k matični domovini, se je podpisalo 38 poslancev koalicije in Levice s prvopodpisanim Matjažem Nemcem na čelu. Prav toliko jih je prejšnji teden tudi glasovalo za spremembo imena praznika. Po izglasovanem odložilnem vetu pa bo za potrditev novele zakona potrebna absolutna večina, torej vsaj 46 glasov poslancev.

Matjaž Nemec

poslanec

“Večina Primorcev čuti potrebo po tem, da končno dobi praznik pravi pomen, tako kot Primorke in Primorci čutijo v svojem srcu.”

S tem, da naj poslanici opravijo ponovni premislek o smiselnosti in posledicah preimenovanja primorskega praznika, se je včeraj strinjalo 21 državnih svetnikov, proti pa jih je bilo devet. Tomažič, ki je predlagal odložilni veto, je poudaril, da je bila Primorska vedno večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom in del slovenskega narodnega ozemlja. “Termin 'priključitev' nakazuje, da priključeni del ni bil povezan z matično domovino Slovencev,” je obrazložil.

Če bi se uveljavilo preimenovanje, bi lahko po njegovem po nepotrebnem zaostrili situacijo in dali neofašistom povod za razmišljanje, da smo si s Pariško mirovno pogodbo priključili nekaj, kar ni bilo naše.

Marjan Maučec

državni svetnik

“Verjetno imamo še kaj drugega za početi v tej državi kot se iti izrazoslovje.”

Matjaž Nemec interpretacije, da predlog za preimenovanje primorskega praznika posega v mednarodne pogodbe, zavrača. Tega ne potrjujejo ne vladne na parlamentarne pravne službe. Pri preimenovanju gre za to, da je beseda “priključitev” ustreznejša po mnenju zgodovinarjev, ki so ustreznost poimenovanja presojali na časovni premici od 1948 naprej. Poimenovanje “priključitev” je tudi bližje ljudem, trdi Nemec. “Nikomur nič ne jemljemo, samo sebi dajemo lastno dušo,” je predlog za preimenovanje utemeljeval Nemec. In še: “Večina Primorcev čuti potrebo po tem, da končno dobi praznik pravi pomen, tako kot Primorke in Primorci čutijo v svojem srcu.”

Od SSKJ do srca

Nemčeva argumentacija ni prepričala večine svetnikov. Branka Kalenić Ramšak je na preimenovanja pogledala z jezikoslovnega vidika. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da z “vrnitvijo” spet dobiš v last, kar ti je bilo odvzeto, “priključitev” pa ima med sopomenkami tudi aneksijo, ki je nasilna pripojitev tujega ozemlja. Veto državnega sveta je priložnost, da državni zbor vnovič premisli o preimenovanju tudi skozi te konotacije, je menila. Tudi Igor Antauer je menil, da ni nič narobe, če svetniki poslance napotijo k ponovnemu premisleku, se je pa vprašal o smiselnosti takšnih razprav in posvaril pred polarizacijo ob tej temi. Branimir Štrukelj bi ob trditvah, da so vsi Primorci za preimenovanje, želel videti kakšno raziskavo javnega mnenja. Marjan Maučec, ki se je odločno opredelil proti preimenovanju praznika, je svoj nastop zaključil z besedami: “Verjetno imamo še kaj drugega za početi v tej državi kot se iti izrazoslovje.”

Da vse skupaj po nepotrebnem vnaša polarizacijo, je ocenil tudi Davorin Terčon. Priznal je, da je v dilemi, kaj je prav. “Opletati kar s temi izrazi ni dobro.” Vseeno se je zavzel za to, da bi morali predstavniki lokalnih interesov prisluhniti ljudem. Bojan Režun je poudaril, da so Primorci vselej hodili na proslave priključitve Primorske k matični domovini. Tomaž Horvat je zatrjeval, da je v preteklih dneh prisluhnil številnim ljudem s Primorske, za katere da je praznovanje “priključitve” tradicija, to ime pa jim je pri srcu.


Najbolj brano