Portret režiserke Yulie Roschina

Yulia Roschina je v SNG Nova Gorica ustvarila že dve predstavi, Gospa Bovary in Zakaj ptiči pojejo, tokrat režira rusko satirično komedijo o lažnivem kljukcu Baronu Münchhausnu.

Yulia Roschina v SNG Nova Gorica režira Barona Münchhausena. Foto: Damir Ipavec
Yulia Roschina v SNG Nova Gorica režira Barona Münchhausena. Foto: Damir Ipavec

Yulia Roschina se je rodila v Moskvi. V njenih nostalgičnih spominih na otroštvo zavzemajo posebno mesto baletna šola, predstave različnih zvrsti, operne, baletne, lutkovne ... in cirkus!

Čarobnost ruskega velemestnega spektakelskega utripa je ostala vpisana globoko v njej, tudi potem ko se je preselila v Slovenijo. Od osmega leta je odraščala v obmorski Izoli in obiskovala predstave v Gledališču Koper, kjer je začela delati tudi kot hostesa.

Radovednost in želja, da bi “od blizu” spoznavala proces gledališkega ustvarjanja, sta jo vodili k temu, da je postala šepetalka in rekviziterka, nato pa se je odločila za študij na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer gledališka in radijska režija.

Šele kot študentka je spoznala, da je svoj ruski jezik otroštva potlačila, in ko ga je začela spet uporabljati, se je soočila tudi s spoznanjem, da je v njej še druga Yulia, mala rusko govoreča deklica, ki kar ni želela odrasti. Vse, kar je intenzivno doživljala kot otrok, od ljubezni do glasbe na eni strani ali očaranosti s klovni na drugi, je vplivalo na oblikovanje njenega umetniškega izraza. Področje njenega ustvarjanja se razteza čez različne zvrsti gledališča, dramsko, glasbeno, lutkovno, plesno ...

Debitirala je s predstavo za otroke Deklica za ogledalom v Gledališču Koper, kasneje je v Lutkovnem gledališču Ljubljana postavila še Bezgovo pravljico in Petra Pana.

Kot režiserka glasbenih predstav je v sodelovanju s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem v Cankarjevem domu najprej režirala enodejanki Težave na Tahitiju in Telefon, sledile so komorna opera Ogoljufani sodnik, komična opera La Cecchina ali Nikogaršnja hči in opera za otroke Rdeča kapica. Za najmlajše je režirala opero tudi v SNG Maribor, Granatno jabolko, doslej največji izziv pa je bila režija Figarove svatbe v ljubljanski operi. Yulia je tudi pevka v ženski vokalni skupini Kvali, ki prepeva ljudske pesmi tujih izročil, predvsem iz Gruzije, pa tudi Bolgarije, Korzike in Sardinije.

Med njenimi dramskimi predstavami je bila najbolj odmevna Gospa Bovary, ki jo je po motivih Flaubertovega romana za SNG Nova Gorica napisal Nebojša Pop-Tasić. Predstava je gostovala na več domačih in tujih festivalih, njeni ustvarjalci so prejeli veliko nagrad, med njimi tudi Roschina Borštnikovo za najboljšo režijo.

Poleg predstav v različnih slovenskih institucionalnih gledališčih je ustvarila tri gledališke avtorske projekte v Gledališču Tartini, Gleju in Plesnem teatru Ljubljana.

Asistirala je tudi režiserju Roku Bičku pri filmu Razredni sovražnik in bila somontažerka pri njegovem filmu Družina.

Vsestranska ustvarjalka je sredi procesa oblikovanja nove predstave, prve slovenske uprizoritve Barona Münchhausna ruskega dramatika Grigorija Gorina (v novogoriškem gledališču so pred petnajstimi leti že uprizorili njegovo zgodovinsko igro o legendarnem igralcu Kean IV.), povedala: “Njegova lahkotnost, igrivost in duhovitost izvirajo iz zavedanja, da je vesolje neskončno in da prav vse, kar obstaja, vsebuje potencial neskončnih možnosti. Da je torej vse, kar si človek lahko zamisli, mogoče in se lahko manifestira v snovnem svetu. In da je naša edina omejitev nezavedanje in strah pred lastno močjo. In to je edina in neizpodbitna resnica, katere nosilec je prav baron Münchhausen.”


Najbolj brano