Denar so dali na oltar domovini

Civilna iniciativa Dokup dobe, ki si prizadeva za vključitev kupljenih let za študij in vojaščino v pokojninsko dobo brez dokupa, lobira za politično podporo. Vodstvo Zpiza na drugi strani trdi, da malusi za tiste, ki se zaradi dokupa upokojujejo predčasno, veljajo že od reforme leta 2000.

LJUBLJANA > “Nikomur se dokup ni odvzel. Kdor je dokupil in v roku plačal prispevke, se mu ta doba upošteva,” je včeraj zatrdil generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež. To velja za tiste, ki se upokojujejo z izpolnjenimi upokojitvenimi pogoji.

Enako že od leta 2000

Že pokojninska reforma iz leta 2000 (Zpiz-1) je prinesla trajni malus v višini do 18 odstotkov tistim, ki so se upokojili s 40 leti pokojninske dobe, vključno z dokupljenimi leti študija in vojaščine, niso pa dopolnili starostnega pogoja. Enako je po reformi iz leta 2013 (Zpiz-2). “S Zpiz-2 ni prišlo do nikakršnih sprememb, kar pomeni, da se posameznik, ki ima dokupljeno dobo študija in vojaškega roka, nima pa zadostne delovne dobe oziroma pokojninske dobe brez dokupa, ne more upokojiti brez znižanja,” je pojasnil Andraž Rangus, ki je na Zpizu direktor sektorja za izvajanje zavarovanj.

24.323

upokojencev je dokupilo čas služenja vojaškega roka ali čas študija

3268

upokojencem je bila zaradi dokupa te dobe odmerjena pokojnina z malusom

Včeraj je Rangus predstavili podatke, koliko zavarovancev prejema katero od pokojnin. Med vsemi uživalci pokojnin je dokup za čas služenja vojaškega roka in čas študija izvedlo 24.323 posameznikov. Od teh se jih je na podlagi reforme iz leta 2000 predčasno (z malusom) upokojilo 2819, na podlagi reforme iz leta 2013 pa 449. Med vsemi uživalci pokojnin je le 0,6 odstotka takšnih, ki zaradi dokupa let vojaščine ali študija prejemajo predčasno pokojnino z malusom.

S temi podatki je vodstvo Zpiza zavračalo trditve, da je reforma iz leta 2013 prizadela širok krog ljudi, ki so leta vojaščine in študija kupili v dobri veri, da se bodo lahko zaradi tega upokojili prej, ne da bi prejemali nižjo pokojnino.

V neenakem položaju so spet od leta 2017

“Res je, če se nekdo upokoji s polnimi pogoji, ima torej 65 let ali 40 let delovne dobe, potem se mu ta dokupljena leta štejejo v bonus pri odmeri pokojnine,” se je na pojasnila Zpiza odzval predstavnik Civilne iniciative (CI) Dokup dobe Zlatko Ajd. Če pa bi se nekdo želel upokojiti z manj kot 40 leti aktivnega dela in z dokupljeno dobo, bi imel trajni malus. “V tem primeru kupljena leta ne štejejo popolnoma nič. Nekaj je bilo plačano in dano na oltar domovini,” je Ajd povzel krivico, proti kateri se borijo. “Imamo primere, ko so ljudje plačevali tudi po 600 evrov na mesec, pa jim je ta denar zdaj zvodenel.”

V CI Dokup dobe se ne morejo sprijazniti s tem, da so poslanci v noveli pokojninskega zakona leta 2017 dokup dobe priznali tistim, ki so se prostovoljno vključili v obvezno zavarovanje, tistim, ki so kupili leta vojaščine ali študija, pa ne. “Mi se zdaj borimo za odpravo te neenakosti,” nam je pojasnil.

Člani CI zdaj poskušajo svoje težave predstaviti poslanskim skupinam. Gre za neke vrste lobiranje, saj bi radi, da državni zbor čim prej spremeni zakon in tiste zavarovance, ki so dokupili dobo, izenači s tistimi, ki so se prostovoljno vključili v obvezno zavarovanje.

---