Magičnost prostora s tremi umetniki Krasa

Razstava Magičnost prostora predstavlja navidez nepovezljive ustvarjalne poti Avgusta Černigoja, Srečka Kosovela in Lojzeta Spacala, ki so se križale na najrazličnejše načine - njihov največji skupni imenovalec je bil brez dvoma Kras, pokrajina, iz katere so črpali navdih in jo kulturno neizbrisno zaznamovali.

Odpri galerijo

ŠTANJEL > Osrednjo razstavo so v soboto odprli v Galeriji Lojzeta Spacala v Štanjelu, prepletanje trojice pa je mogoče doživeti tudi v Galeriji Avgusta Černigoja v Lipici in Kosovelovi sobi v Sežani. Ob kulturni poti med Lipico, Sežano in Štanjelom želijo vzpostaviti nove oblike sodelovanja in kulturno-turističnega dogajanja.

Bogata zapuščina

“Trije kraški umetniki. Trije različni pogledi na življenje in en Kras. Njihove ustvarjalne poti so se na najrazličnejše načine prepletale med seboj in s to pokrajino. Kras jih je zaznamoval. Vsak na svoj način so doživljali njegovo bistvo. In nasprotno. Oni so bili med tistimi, ki so pomagali izklesati njegov posebni značaj, osmisliti njegove skrite pomene, bolj jasno oblikovati njegovo poslanstvo. Z njihovo govorico Kras nagovarja tudi danes, tukaj in v evropskem prostoru: podobe odmaknjenosti, odtisi pradavnih arhetipov, tihi samopremisleki, preverjanja vsakdanjih življenjskih poti.” Tako so v katalogu, ki je izšel ob razstavi Magičnost prostora, zapisali Polona Abram, dr. Nelida Nemec, mag. Davor Kernel in Mateja Kralj ter obiskovalce povabili, da spoznajo nove interpretacijske vezi med predstavljenimi avtorji: Avgustom Černigojem (1898-1985), najvidnejšim predstavnikom zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti, Srečkom Kosovelom (1904-1926), pesnikom in mislecem, sentimentalnim mladeničem, a tudi sodnikom in upornikom, ki je želel svetu in življenju dati novo duhovno vsebino, ter Lojzetom Spacalom (1907-2000), umetnikom, ki je ta prostor povezoval, navdihoval in plemenitil s toplino in čutenjem, navezanostjo in pripadnostjo, predvsem pa s širino umetniške govorice v risbi, sliki, grafiki, monotipiji, akvarelu, temperi, mešani tehniki, mozaiku, tapiseriji, kipih in fotografiji. Bogata zapuščina treh ključnih umetnikov Krasa bo v Štanjelu na ogled do 30. marca prihodnje leto.

Povezani umetniki in tudi organizatorji

Pri povezovanju zapuščine Černigoja, Kosovela in Spacala ter razstavišč so poleg zavoda Komenski Kras kot glavnega organizatorja sodelovali še Holding Kobilarna Lipica, Goriški muzej, Ljudska univerza Sežana, Galerija Prešernovih nagrajencev, Martin Spacal, družba KB1909, Kulturni dom Alberta Sirka iz Križa ter drugi posamezniki in organizacije. Avtorji postavitve so mag. Marko Arnež (programski vodja razstave), dr. Nelida Nemec, mag. Davor Kernel (Goriški muzej), Marko Tušek, Mateja Kralj (Ljudska Univerza Sežana), Martin Spacal, Franco Vecchiet, Barbara Božičnik (Holding Kobilarna Lipica) in Polona Abram.

Na plečih navdušencev

“Lani smo ob 30-letnici Galerije Lojzeta Spacala v Štanjelu odprli razstavo in izdali obsežen katalog vseh Spacalovih del, ki jih občina Komen hrani v stalni zbirki, letos pa celoletno razstavo namenjamo vzpostavljanju novih kulturnih povezav med tremi kraškimi umetniki in tremi razstavišči, ki so jim posvečena,” je ob odprtju razstave Magičnost prostora povedala Polona Abram, direktorica zavoda Komenski Kras.

Če je bilo odprtje Galerije Lojzeta Spacala pred tremi desetletji slovesen in odmeven dogodek na nacionalni ravni, podprt z državnim proračunom in medijsko odmevnostjo, je danes postavljanje večine razstav v podobnih galerijah po besedah Polone Abram bolj dejanje entuziazma in prizadevanj skupin marljivih ljudi. “Regija je sicer med tistimi, ki ima ugoden izhodiščni položaj, saj Štanjel zaradi arhitekturnih in naravnih lepot vsako leto obišče več kot 50.000 obiskovalcev,” je še dodala direktorica zavoda Komenski Kras, a hkrati priznala, da je tukajšnje občinstvo vendarle drugačno od tistega v mestnih galerijah. “Zato ima ta galerija dolžnost, da v povezavi s turistično ponudbo in ob vseh vložkih, ki so bili v preteklosti vloženi v Štanjel, razvije prepoznavnost v svoji okolici in sledi programskim usmeritvam, tudi zahtevnejšim. Želimo si, da bi razstava, ki je povezala tri močne kraške zgodbe, naredila korak v tej smeri in da bi pomagala ne le pokazati bogato in pestro ponudbo teh krajev, ampak tudi približala vrednost in vrednote kraške pokrajine ter privabila še več tujih obiskovalcev.”  

---