Kaj pa, če je Troja v Istri?

Profesor zgodovine in hrvaškega jezika, Istran Vedran Sinožić verjame, da se Homerjeva Troja pravzaprav skriva v Istri, natančneje v Motovunu, kjer bo v torek tudi predstavil svojo idejo. Nekateri mu očitajo, da gre za domovinsko teorijo, a sam pravi, da je “pomembno, da ljudje z Jadrana vemo, kaj je naša dediščina.”

Motovun Foto: arhiv PN
Motovun Foto: arhiv PN

MOTOVUN > Medtem ko bi se nekateri raziskovalci hitro strinjali, da mesto Troja nikakor ne more biti zdaj turški kraj Hisarlik, kot je uradno veljavna predstava, si je Vedran Sinožić iz Novigrada upal v svoji teoriji iti še korak dlje. Kot zgodovinar in strasten bralec Homerjevih del, še posebej Iliade, je prišel do presenetljivih zaključkov, da se lokacija antične Troje ne ujema z zemljepisnimi koordinatami Male Azije, temveč se veliko bolj sklada z zemljepisnimi in etnografskimi značilnostmi Istre.

Tako je Sinožić v svoji raziskavi ugotovil, da bi Troja utegnila pravzaprav biti Motovun, istrski kraj, ki je 25 kilometrov oddaljen od slovensko-hrvaške meje. O svojih dognanjih je napisal tudi knjigo z naslovom Naša Troja, ki jo je izdala reška založba Uliks. V njej najdemo razlage za mnogo opisov, ki jih naniza Homer in so še kako prisotni tudi v Istri. Avtor namreč meni, da je Egejsko morje premajhno za desetletno vojno, zato dogajanje postavi v Jadransko morje. Tako na primer grška vojska do trdnjave pripluje po reki Mirni, Učka naj bi bila trojanska gora Ida, med drugim pa naj bi na polotok Troje padal tudi sneg. Ta teorija se nenazadnje sklada tudi z bolj znano mislijo o tem, da je Itaka hrvaški otok Unije v bližini Cresa.

Ahajci pa naj bi po avtorjevem prepričanju Trojance napadli zaradi zalog železa, saj se je takrat začenjala železna doba. Pod Motovunom pa še obstaja prehod, po katerem naj bi Odisej prišel v mesto ukrast kip boginje Atene. Ujemajo se tudi nekateri običaji, kot na primer metanje roga, pa živali in rastline, od svete fige, ki še danes raste v Motovunu, do ovac, po katerih naj bi bili prebivalci tega istrskega mesta znani kot ljudstvo volne. Homer opisuje tudi krivoroge krave, kar bi utegnili biti istrski boškarini. Zgovorna so tudi imena krajev, pri čemer Sinožić pride tudi čez mejo, in sicer omenja tako Malijo kot Šmarje

“Moram priznati, da sem knjigo pisal z veliko mero poguma. Predvsem zaradi reakcije, ki bi z njeno izdajo sledila,” priznava Sinožić. A kljub temu, da knjiga nosi letnico 2016, na naši strani meje še ni razburkala javnosti. Morda bo zdaj drugače, avtor bo namreč publikacijo predstavil (tudi) v samem osrčju njegove zgodbe, mestu Motovun, in sicer jutri, ob 18. uri v Galeriji Pet kula.


Najbolj brano