Hrana je zdravilo: minerali med utrujenostjo in energijo

V današnjem času je preveč razprav med ljudmi, kaj zmanjšati v prehrani, čemu se odreči ... Večina meni, da pojemo preveč maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin, torej osnovnih sestavin hrane. Pri tem zaradi površnega znanja večina ostane le na pol poti.

Juha za zdrav želodec Foto: Ivan Merljak
Juha za zdrav želodec Foto: Ivan Merljak

Čeprav se mehanizem presnove pri človeku zadnjih 40.000 let ni spremenil, pa smo v zadnjem stoletju ljudje sami porušili presnovo, ker smo z izločevanjem spremenili oskrbo naših celic z biološkimi snovmi. Posledice so še, alergije, slabši imunski sistem, slaba storilnost, hitra razdražljivost in druge psihične težave.

In spet smo pri trditvi, ki jo venomer ponavljam: telo mora nenehno imeti na voljo vse za življenje pomembne snovi, ki jih samo ne more narediti in brez njih ne more delovati. Med njimi je enajst vitaminov, šest mineralov, 14 mikroelementov, osem osnovnih esencialnih aminokislin in dve esencialni maščobni kislini.

Industrijsko predelana živila imajo ponavadi dvakrat več maščob in včasih tudi do desetkrat več sladkorjev, a le še tretjino vitaminov in polovico vseh mineralov in mikroelementov v primerjavi z nepredelano hrano, ki so jo uživali ljudje od prazgodovine naprej.

Utrujeni zaradi osiromašene hrane

A večina živil, ki jih zaužijemo, je industrijsko predelanih in osiromašenih. Industrijski izdelki so preveč bogati z maščobami in sladkorji, ker oboje vpliva na bogatejši okus, a osiromašeni z vitamini in minerali. Industrijsko predelana živila imajo ponavadi dvakrat več maščob in včasih tudi do desetkrat več sladkorjev, a le še tretjino vitaminov in polovico vseh mineralov in mikroelementov v primerjavi z nepredelano hrano, ki so jo uživali ljudje od prazgodovine naprej.

Posledice so takoj opazne. Ker imamo premalo bioloških učinkovin, se presnova zmanjša na polovico in močno se oslabi imunski sitem. Mikrohranila, ki jih vnesemo s hrano, namreč sprožajo, omogočajo in pospešijo (ali po potrebi zavirajo) biokemične reakcije. Če vsega tega ni, se biološki procesi zmanjšajo, oslabijo in utrujenost je tu.

Dobro počutje je odvisno od dobre presnove. Že minimalno porušenje razmerja zaradi pomanjkanja ali odsotnosti že enega samega ali več elementov se kaže v nezbranosti (presnova v možganskih celicah), v hitri razdražljivosti (presnova v živčnih celicah), slabi volji (v živčnih prenašalcih ali nevrotransmiterjih), v hitri utrujenosti (presnova za energijo in hormone), raznih vnetjih in alergijah (presnova za imunski sistem).

Če razumemo doslej našteto, vemo, da ljudje zbolimo zaradi slabe in nezadostne prehrane. Sočasno v telesu namreč poteka na milijarde različnih biokemičnih reakcij, drobcenih oksidacij ali redukcij na ravni celic. Reakcije omogočajo razlike v elektrokemičnem naboju. Od negativnega ali pozitivnega naboja kovinskih ionov je odvisno, ali se posamezni ioni privlačijo ali odbijajo. To velja tako za minerale, mikroelemente, vitamine, encime ...

Od nekdaj je primarni vir mineralov in mikroelementov v rastlinski hrani, ki pomeni tudi neposredno povezavo med zemljo in človekom. Vendar so koncentracije esencialnih mikroelementov razmeroma nizke, pa še biološka dostopnost le-teh je iz rastlinskih virov skromna. Pri vsejedih ni težav, kajti večjo koncentracijo vsejedi pridobimo iz živalskih virov; rastlinojede živali so namreč mikroelemente predelale v tako obliko, ki je za človeka dostopnejša.

Premalo ali preveč kisline v želodcu

Samo na primer: železo je v rastlinskih virih trivalentno in ga naš organizem ne more uporabiti, ne da bi ga prej predelal v biodostopno dvovalentno hemsko železo. Podobno velja za vse druge minerale. Kdor pa se živalskim virom hrane izogiba, ne more zadostiti vsem potrebam po mineralih in mikroelementih. Poleg pomanjkanja zaradi osiromašene hrane nastanejo izgube tudi zaradi preveč ali premalo želodčne kisline. Ta je prvi pogoj za razgradnjo hranil na osnovne sestavine, ki potem vstopajo v proces presnove. Pomnimo: že pri najmanjšem pomanjkanju železa v krvi so ljudje utrujeni in nezbrani. Pri pomanjkanju selena pa so plahi in nagnjeni k depresiji.

Želodčno kislino spodbujajo: rdeča pesa, avokado, zélena in grenka zelenjava, jetra, jajčni rumenjak, koprc, oljke, melone, kivi, banane, tofu, peteršilj, ajda, ananas, brusnice in brusnična marmelada, od začimb pa brinove jagode, žajbelj, lovor, bazilika, muškatni oreh, rožmarin, cimet, ingver, nageljnove žbice, janež, origano, pehtran, majaron, koriander, šetraj in vanilja, česen, limonin sok in kis.

Nujno je mesno jed pokapati z limoninim sokom ali priložiti žlico brusnične marmelade. Okisano solato jejmo pred glavno mesno jedjo. Med obrokom ne pijemo vode, ker redči želodčni sok, lahko pa uživamo vino. Sadje je dobro uživati pol ure pred glavnim obrokom in tri ure po njem. Po obroku pomaga šilček grenčine.

Kaj pa, ko je kisline v želodcu preveč? Hitra pomoč je velik kozarec mleka; ta sicer ne zdravi, marveč samo trenutno olajša. Podobno pomaga kozarec vode s sodo bikarbono. Pomoč so tudi ovseni kosmiči, presni zeljni, krompirjev ali korenčkov sok ter ribezov in borovničev sok. In grenčine iz zelišč, ki jih namakamo v sadjevcu, jabolčnem ali vinskim žganjem.

Juha za zdrav želodec

V praksi pa si zapomnimo preprosto rešitev v obliki juhe za zdrav želodec Enake količine krompirja, svežega zelja in bučk prepražimo na kuhanem maslu ali svinjski masti, prilijemo vodo in skuhamo. Rahlo solimo in dodamo ščepec mlete kumine. Ko je kuhano, zmešamo v mešalniku v kremno juho in ponudimo na krožniku še s koščkom surovega masla.


Najbolj brano