Če kanal prevzame država, privezov ne bo

Kar je v Jernejevem kanalu na Seči začel Jure Leben, namerava nadaljevati tudi njegov naslednik, minister za okolje in prostor Simon Zajc. Če piranska občina ne bo prevzela urejanja kanala in finančnih obveznosti, ki jih to prinaša, bo skrb za kanal prevzelo ministrstvo. V takšnem primeru bi lahko pozabili na prihodnje legalno urejanje privezov, kar pa domačinom ni všeč.

Okoljski minister Simon Zajc (desno) in direktor direktorata za 
vode Tomaž Prohinar Foto: Alenka Penjak
Okoljski minister Simon Zajc (desno) in direktor direktorata za vode Tomaž Prohinar Foto: Alenka Penjak

PIRAN > Rt Seča in Jernejev kanal sta včeraj obiskala minister za okolje in prostor Simon Zajc in ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec - prvi je prinesel nove informacije o prihodnjem urejanju Jernejevega kanala, ministrica pa obete za gradnjo ribiškega pristanišča.

Če bo želela, bo lahko tudi občina Piran pripravila rešitev za ureditev območja Jernejevega kanala, vendar to zanjo ne bo brezplačno. Za odločanje ima na voljo šest mesecev. Če tega ne bo storila, bo prihodnje urejanje Jernejevega kanala prevzelo ministrstvo za okolje in prostor.

2,4 milijona evrov je vredna gradnja ribiškega pristanišča na Seči, 40.000 kubičnih metrov mulja bodo izkopali med poglabljanjem kanala.

Mulj bo za utrjevanje nasipov

Okoljski minister Simon Zajc je včeraj povedal, da si prizadeva urediti Jernejev kanal še v tem mandatu: “Urejanja Jernejevega kanala smo se lotili resno. Vsi vpleteni moramo pokazati proaktiven odnos. Če bo urejanje prevzelo naše ministrstvo, bomo odstranili plovila in bo del krajinskega parka, plovil pa več ne bo. Če ga bo urejala občina, pa bo to počela skladno s svojimi projekti.”

Našli so tudi rešitev, kam bodo odložili mulj, ki bi ga izkopali ob poglabljanju kanala. Najprej ga bodo začasno odložili na opuščenem solinskem polju v Sečoveljskih solinah, potem pa ga bo direkcija za vode uporabila za obnovo visokomorskih nasipov ob reki Dragonji. Prihodnji teden se bodo sestali še s koncesionarjem, podjetjem Soline. Načrtujejo, da bo stroške kopanja mulja pokrila piranska občina, odvoz približno 40.000 kubičnih metrov mulja pa bo plačalo okoljsko ministrstvo.

Še letos gradbeno dovoljenje za ribiško pristanišče

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je glede načrtovane obnove in izgradnje ribiškega pomola in pristanišča na Seči, vredne 2,4 milijona evrov, opozorila, da bi lahko pridobili denar iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter tako zagotovili večino denarja. Manjši delež k naložbi bi prispevali še občina in država. “V našem in občinskem interesu je, da izpeljemo to naložbo,” je povedala ministrica. “Prepričana sem, da lahko vzporedno peljemo več stvari, torej pridobimo soglasja zavoda za varovanje kulturne dediščine in agencije za okolje. Do jeseni bi lahko pridobili gradbeno dovoljenje.”

Na Sečo je prihitel tudi Denis Fakin, predsednik KS Sečovlje in piranski občinski svetnik ter presenečen ugotavljal, da sta na ministra Zajca čakala tudi predstavnika civilne iniciative Jernejev kanal, ki obstaja že devet let, in ena tistih, ki v kanalu na črno privezujeta svoje barke. “Odkar je nekdanji minister Jure Leben očistil Jernejev kanal starih plovil, privezov ni manj. Tukaj so novi pomoli, novi čolni - vsi upajo, da bo jutri privezovanje v kanalu legalno.”

Lastniki plovil bi sofinancirali priveze

Miha Kuštrin, predsednik civilne iniciative Jernejev kanal, ki ima sedež v Gameljnah pri Ljubljani, in njen član, Mariborčan Albert Marzidovšek, imata v Jernejevem kanalu privezani plovili, za sestanek z ministrom Zajcem pa sta se dogovorila že, ko sta izvedela, da je namenjen v Istro. Marzidovšek in Kuštrin sta ministru in piranskemu županu včeraj predlagala, naj razmislita o možnostih, da h gradnji privezov pritegneta tudi lastnike plovil.

“Leta 2003 je krajinski park Sečoveljske soline dobil v neki nedorečeni obliki v upravljanje ta kanal. Skladno s koncesijsko pogodbo iz leta 2003 je bilo določeno, da mora krajinski park ponuditi možnost pridobitve priveza tistim plovilom, ki so bila tedaj v kanalu,” želje skušata podkrepiti Kuštrin in Marzidovšek.

Njuno srečanje je nekoliko razburilo člane civilne iniciative Seča, ki se vrsto let bojujejo proti nelegalnim privezom. Tako se je Andreja Humar spraševala, zakaj še domačini niso povabljeni na sestanek. V službi za stike z javnostjo ministrstva za okolje so nam zatrdili, da se niso namerno izognili srečanju s prebivalci Seče in da njihove pobude dobro poznajo, Kuštrina in Marzidovška pa je minister srečal prvič in jima je zgolj prisluhnil brez dajanja obljub.


Najbolj brano