Španci obiskali Izolo, Izolani jeseni v Španijo

Izolski sedmošolci, vsaj tisti z OŠ Vojke Šmuc, so imeli v prvem aprilskem tednu pouk, kakršnega bi si želela večina učencev. Malo so hodili v šolo, malo naokrog in kljub temu izvedeli same zanimive stvari. Gostili so 15 leto starejših vrstnikov iz Španije iz okolice Valencije, ki obiskujejo šolo IES Comarcal Burjassot.

Za spomin: izolski in španski učenci, ki so s 13 leti v drugem letniku 
“višje” šole. Petnajsterico sta spremljali   dve učiteljici.    Foto: Mirjana Cerin
Za spomin: izolski in španski učenci, ki so s 13 leti v drugem letniku “višje” šole. Petnajsterico sta spremljali dve učiteljici.  Foto: Mirjana Cerin

IZOLA > Čeprav bi kdo pomislil, da so se s španskimi najstniki pogovarjali v italijanskem jeziku, so se sporazumevali v angleščini. Prvi dan se jim je še nekoliko zatikalo, potem je steklo in do ponedeljka, ko so se poslovili, niso imeli nobene težave več, Izolani so se naučili tudi nekaj španskih izrazov.

Izmenjava, nadgradnja projekta

Izmenjave med učenci imajo zadnja štiri leta. Španci pridejo v Izolo marca ali aprila, Izolani jim vrnejo obisk oktobra. “Cilj je spoznati drugačen način življenja, kulturo, šolski sistem, navade ljudi, zgodovino kraja, geografske značilnosti dežele,” pojasnjujeta učiteljici Debora Umer in Deana Protner, sicer razredničarki devetega oziroma šestega razreda. S šolo v Burjassotu, ki je nekakšna štiriletna “višja” šola (osnovna traja šest let, začnejo jo pri šestih letih) sodelujejo sedem let. Spoznali so se, ko so sodelovali pri dveletnem mednarodnem Comeniusovem projektu. Da bi ohranili vezi, so predlagale španske učiteljice, izolske niso imele nič proti, zamisli je bilo naklonjeno tudi vodstvo šole.

Španski učenci so bili nastanjeni pri izolskih družinah. Še preden so se srečali, so se spoznali prek elektronske pošte in socialnih omrežij, kasneje za v ta namen pripravljenih šolskih delavnicah. Španci so jim predstavili svojo deželo, Izolani so jih peljali v muzej Izolana-hišo morja, piranski Multimedijski center, Postojnsko jamo in Ljubljano, zadnji dan so skupaj veslali v Veslaškem klubu Izola.

Nurii Coyne sta se najbolj vtisnila v spomin izleta v jamo in prestolnico, “kul” ji je bilo spoznavati nove ljudi in odkrivati drugačen način življenja, “med vikendom smo se družili z družino učenca-gostitelja in njegovimi prijatelji”. Izola se ji zdi zelo lepa in v primerjavi z vasjo, v kateri živi, precej velika, pa tudi varna in z veliko parki. Tudi šolo si bo zapomnila kot zelo dobro in veliko.

Zapomnili si bodo naše zgodnje večerje

“Dobro je vedeti, da slovenski najstniki dneve preživljajo podobno kot mi,” je bil neposreden Arnau de Mas, ki je bil navdušen nad vsemi aktivnostmi, ki so jih pripravili zanje, z okoljem so odkrivali tudi njegovo zgodovino. Podobno je menila Carmela Puyo: “Videla sem nove kraje, marsikaj izvedela tudi o kulturi in vsakdanjem življenju tukajšnjega prebivalstva, spoznala ljudi, ki jih sicer ne bi.” Čeprav v Sloveniji drugače živimo, nismo toliko drugačni od njih in čeprav smo že pregovorno bolj zadržani, se je lepo ujela z gostiteljsko družino. “Zelo lepo so me sprejeli, kot bi bila njihova hčerka ali sestra.”

Tudi gostiteljicama Katjuši Jugovac in Zoji Ulaga je bilo zanimivo spoznavati ljudi in se sporazumevati v angleščini. “Morda se na začetku ne spomniš kakšne besede in si moraš pomagati z rokami ali nogami (smeh, op.a.),” je bila nazorna Katjuša. Z gostjama sta že prej navezali stike, ker sta njuni starejši sestri gostili sestri gostij. Dopisovale so si prek elektronske pošte ali družbenih omrežij. Katjuša že nestrpno čaka povratni obisk v Španijo, za Zojo je bil minuli teden eden najlepših doslej. “Ni bilo pouka in smo se zabavali. Zamujeno bomo sicer morali nadoknaditi in veliko prepisovati, ampak tudi to je ok.”

Alex Baixauli si bo med drugim zapomnil popoldneve, ko so obiskovali košarkarsko igrišče, kjer so igrali in poslušali glasbo, pa tudi naše zgodnje večerje. “Pri nas večerjamo ob 21.30, ker imam do 21.20 zunajšolske dejavnosti - nogomet in tolkala.” Če mora po večerji dokončati domačo nalogo, gre v posteljoj okrog 23. ure, naslednji dan pa vstane ob 7.35. Ob petkih in vikendih se mu nastopi z orkestrom in nogometne tekme še bolj zavlečejo. Pa ni nič utrujen? “Takšno je pač življenje,” je odvrnil med smehom, “raje sem aktiven, kot bi spal.” In kdaj se uči? “Med enimi in drugimi aktivnostmi.”


Najbolj brano