Koalicija praviloma poje v en glas

Podatki spletnega orodja Parlameter kažejo, da je koalicija dobro namazan stroj, ki se za zdaj še ne kvari. Poslanci koalicije glasujejo zelo enotno. Ker imamo manjšinsko vlado, pregled dosedanjih glasovanj razkriva tudi, na koga lahko računa koalicija, ko zatajijo glasovi zunajvladne partnerice.

LJUBLJANA > Koalicija je zelo disciplinirana, sta ob ponovnem zagonu Parlametra s podatki novega sklica državnega zbora izpostavila Žiga Vrtačič in Maja Cimerman iz zavoda Danes je nov dan.

Disciplinirani poslanci

V tem sklicu je DZ na plenarnih sejah opravil 317 glasovanj. Poslanci koalicije niso bili stoodstotno enotni le pri 42 glasovanjih. V enakem obdobju prejšnjega mandata, ko je vlado vodil Miro Cerar, poslanci koalicije niso popolnoma enotno glasovali v 143 primerih.

Parlameter bo meril tudi odzive javnosti

Po ponovnem zagonu Parlametra so v zavodu Danes je nov dan sistem nadgradili z orodjem za merjenje javnega mnenja o posameznih zakonodajnih predlogih. “Za razliko od komentarjev, lahko tukaj vidimo utrip javnega mnenja, s katerim lahko razlagamo popularnost določenih predlogov,” je orodje, poimenovano Commentality, pojasnil Vrtačič. Z reakcijo bo uporabnik izražal strinjanje s trditvami, dodati pa ga je mogoče tako na novinarske prispevke kot predloge zakonov. Uporabniki se bodo morali za oddajanje odzivov prijaviti s SMS geslom, telefonskih številk ne bodo shranjevali. Parlameter, ki je pri nas zaživel leta 2016, zdaj deluje tudi na Hrvaškem in Poljskem. Do konca aprila ga bodo namestili tudi v Bosni in Hercegovini.

Tako koalicijski kot opozicijski poslanci na glasovanjih nastopajo zelo enotno v skladu s stališčem svoje poslanske skupine. “Kar 66 poslancev ni niti na enem glasovanju glasovalo drugače od svojih kolegov in kolegic,” je povzel Vrtačič. Največ uporništva bi lahko svojemu poslancu Matjažu Nemcu očitala poslanska skupina SD. Nemec je dvajsetkrat glasoval drugače od večine v svoji poslanski skupini. “Očitno se poslanci raje odločijo, da ne bodo prišli na glasovanje, kot da bi glasovali proti svoji stranki oziroma večinskemu glasu svoje stranke,” pravi Cimermanova.

Kdaj in na koga lahko računa koalicija

Ker gre za manjšinsko koalicijo, ta zakone sprejema s pomočjo opozicijskih poslancev. Najpogosteje te glasove zagotovijo poslanci Levice (v 52 odstotkih glasovanj). SNS je s koalicijo glasovala v 32 odstotkih glasovanj, NSi v 30 odstotkih, SDS pa v 24 odstotkih, pri čemer glasovi SDS niso bili nikoli jeziček na tehtnici.

66

poslank in poslancev v tem sklicu še ni glasovali drugače kot poslanska skupina, ki ji pripadajo

V primerih, ko nek koalicijski zakonski predlog za Levico ni bil sprejemljiv, si je koalicija pomagala z glasovi SNS in NSi. Poslanci SNS so, denimo, zagotovili glasove za sprejetje novele zakona o kazenskem postopku. S pomočjo glasov NSi je koalicija uveljavila nekatere zakone, ki se nanašajo na deregulacijo in širitev prostega trga.

Ženske manj sprašujejo in manj govorijo

Parlameter meri tudi aktivnosti posameznih poslancev in omogoča primerjave med njimi.

Na glasovanjih so najpogosteje prisotni poslanci koalicije. “To razumemo kot logični oportunizem: koalicijskim poslancem je pomembneje, da se udeležijo glasovanja, ker so del zmagovalnega glasovalnega strojčka,” pravijo snovalci Parlametra.

Ženske so doslej v povprečju postavile manj poslanskih vprašanj kot njihovi moški kolegi, manjkrat so govorile, njihovi nagovori pa so bili krajši.

Ker to spletno orodje poleg glasovanj in prisotnosti avtomatično prečesava tudi vse zapisnike plenarnih sej in sej delovnih teles državnega zbora, so vedno predmet javne radovednosti tudi besede, ki so najbolj zaznamovale sklic. Med izstopajočimi je tokrat beseda sendvič.

---