Prostovoljci pri Postojni posadili 2100 mladih dreves

Družba Slovenski državni gozdovi je danes na petih lokacijah po državi drugič zapored pripravila akcijo sajenja mladih dreves Pomladimo gozdove 2019. Na Primorskem je potekala na dveh lokacijah v bližini Postojne, kjer se je zbralo približno 80 prostovoljcev, med katerimi se jih je nemalo v Postojno pripeljalo iz drugih krajev. V gozdovih, ki so jih ujme najbolj prizadele, so posadili več kot 2000 sadik bukve, smreke in češnje.

 Foto: Veronika Rupnik Ženko
Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > “Vsakokrat, ko se po avtocesti peljem mimo Postojne in opazujem, kakšne posledice so tukaj pustile ujme, me stisne pri srcu. Zato se mi zdi prav, da skušamo tem gozdovom vsaj malo pomagati pri obnovi,” nam je na vprašanje, zakaj se je pridružil akciji povedal Miha Cankar, ki se je v Postojno pripeljal iz Ljubljane.

“Pri vzgoji za varstvo narave je najpomembnejši zgled staršev,” pa je pripomnil Janez Polanc, sicer zaposlen v družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je na pogozdovanje prišel v družbi sina in žene. K ozaveščanju širše javnosti o pomenu gozdov in njihove ohranitve za naslednje generacije pa lahko po njegovem veliko pripomorejo prav takšne akcije. “V Sloveniji je dostop do gozdov odprt, kar ne velja za vse evropske države. Zaradi tega je tudi odziv ljudi na tovrstne akcije dober, saj jim je mar za gozdove,” meni Polanc.

Na Postojnskem so prostovoljci, med katerimi je bila tudi skupina učiteljev Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, pod vodstvom zaposlenih v SiDG in ob sodelovanju predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije, pogozdovali na območju Ravbarkomande in za kočo Mladika, kjer po žledu, napadu podlubnikov in vetrolomu gozda tako rekoč ni več.

Večina se jih bo pomladila po naravni poti

“Naša težnja je, da se čim več gozdov pomladi po naravni poti. Kjer pa to ni mogoče, pomagamo s sadnjo sadik, predvsem bukve, smreke in plodonosnih drevesnih vrst. Sadnja pa je bistveno redkejša kot v preteklosti. Med sadikami puščamo od dva do dva in pol metra, tako da se bo vmes lahko vrasel naravni podmladek,” poudarja Tomi Ivanič, vodja postojnske enote SiDG. Cilj je namreč, da bi bila struktura gozdov v prihodnje čim bolj naravna, močnejši gozdovi pa bi se laže upirali tudi bodočim podnebnim spremembam. Zato, da bi bila pomladitev uspešna, pa bo potrebne tudi veliko redne nege gozda z mislijo na zanamce, saj bo na območjih, kjer danes sadimo, odrasel gozd, ki bo nudil vse svoje funkcije, šele čez 50 do 100 let.

Anton Smrekar, vodja postojnske enote Zavoda za gozdove Slovenije, pravi, da je na postojnskem območju, ki je bilo v ujmah med najbolj poškodovanimi, obnova gozdov s sadnjo predvidena na približno 450 hektarjih najbolj poškodovanega gozda, medtem ko je bilo po žledu tukaj skupno poškodovanih 60.000 hektarov gozdov, vetrolom je prizadel 15.000 hektarov, zaradi napada podlubnikov pa je gozd tako rekoč izginil na približno 150 hektarjih. Najbolj na udaru so bili smrekovi gozdi na apneni podlagi na območju Ravbarkomande in Hrušice.

Do zdaj je bilo s pomočjo evropskega denarja iz programa razvoja podeželja s sadnjo saniranih približno 80 hektarov gozdov letno oziroma skupno 320 hektarov, sadnja pa bo potekala še letos in prihodnje leto.

Smrekar pravi, da je tudi siceršnja sanacija gozdov po ujmah v glavnem končana. “Intenziteto napada podlubnikov smo uspeli s tem krepko zmanjšati. Če je bilo leta 2015 napadenih skoraj 400.000 kubičnih metrov lesa, smo lani prišli na 18.700 kubičnih metrov, kar je že skoraj v okvirih kot pred žledolomom.” Po žledolomu manjša sanacijska dela potekajo le še v zasebnih gozdovih listavcev, sanacija po vetrolomu, ki je prizadel v glavnem državne snežniške gozdove, bo zaključena v nekaj tednih, po vetrolomu oktobra lani pa do poletja.


Najbolj brano