Vojska in njen začarani krog

Če bi se pomotili ali pa bili namerno nekoliko zlobni in namesto ažurnega objavili lanski ali predlanski članek o stanju pripravljenosti Slovenske vojske, tega marsikdo verjetno ne bi niti opazil. Že od leta 2012 predsednik republike in hkrati vrhovni poveljnik obrambnih sil na mizo dobiva poročila, ki stopnjo pripravljenosti naše vojske opisujejo z besedami “nizka” in “najnižja”. Vrtimo se znotraj slabega; prihaja kvečjemu do malenkostnih izboljšanj, ki pa še ne spreminjajo ocene iz negativne v pozitivno.

Edina novost so novi ljudje na čelu generalštaba. Lani so si kljuko podali kar trije načelniki.

Edina novost so novi ljudje na čelu generalštaba. Lani so si kljuko podali kar trije načelniki.

Ključne težave, zaradi katerih se SV ne odlepi od slabih ocen, so znane: zaradi neurejenega statusa pripadnikov SV ti zapuščajo vojaške vrste, novi kadri pa ne prihajajo, saj se - zlasti v času, ko gre gospodarstvu spet dobro - raje zaposlijo kje drugje, v bolje plačanih službah z bolj predvidljivo prihodnostjo. Zaradi varčevanja v preteklosti vojska tudi še ni zlezla na zeleno vejo, posodobila svoje opreme in dogradila svojih vojaških zmogljivosti.

Denarja je zdaj več, a kot pojasnjuje načelnica generalštaba, so z njim uspeli zgolj stabilizirati doseženo stopnjo razvoja, ne pa tudi nadoknaditi zamujenega. In še: staranje zaposlenih lahko izniči vsa vlaganja v modernizacijo.

Ker vojska ni država v državi - čeprav se na primeru nočnega streljanja na Počku in neupoštevanja priporočil ministrstva človek resno vpraša, kako je s tem -, morajo sistemske rešitve za navedene težave uveljaviti politični odločevalci. Minister smeri iskanja napoveduje v beli knjigi.

Iskanje kadrovskih rešitev bi šlo lahko v smer povečevanja rezervne sestave. Morda se bo politika odločila za spremembe normativov ali pa, denimo, znižanje izobrazbenih pogojev, pod katerimi lahko nekdo postane vojak. Karkoli bi politika sprejela, bi morala vojska spoštovati. Ne bi bilo odveč, če bi se politika pri premisleku o potrebnih spremembah posvetila tudi poglavju o odpravljanju korupcijskih tveganj pri nakupih za vojsko.

Aktualno vprašanje, pred katero je postavljena sedanja vlada, pa je še eno: kako lahko država sploh izvede kakršen koli nakup za modernizacijo vojske, ne da bi pri tem vznemirila zunajvladno partnerico, za katero je vojska le nepotreben strošek, sodobna oprema pa “bodoče staro železo”.


Preberite še


Najbolj brano