Prvič predstavljene najdbe s planote

Šentviška planota je arheološko slabše raziskana, hkrati pa dosedanja izkopavanja in naključna odkritja nakazujejo, da gre za pravo arheološko zakladnico od železne dobe do krščanstva. Na razstavi Stari bogovi obmolknejo, ki jo zaključujejo v Tolminskem muzeju, so prvič postavili na ogled najdbe, ki jih je posodil Tržaški mestni muzej. Dogovarjajo se o razstavi v Trstu.

TOLMIN > “Poleg gradiva iz našega muzeja in Narodnega muzeja Slovenije smo prvič na ogled postavili doslej neobjavljeno gradivo, ki ga hranijo v depojih Tržaškega mestnega muzeja. Gre za predmete, ki jih je našel znameniti tržaški raziskovalec dr. Carlo Marchesetti, ki je leta 1890 raziskoval več železnodobnih grobov Na Dobcu pri Dabru,” pojasnjuje arheolog v Tolminskem muzeju Miha Mlinar.

Sodelovanje treh muzejev

Tržaški depoji hranijo na tisoče predmetov iz Posočja, tudi z Mosta na Soči in Šentviške planote. “Z muzejem že dolgo sodelujemo, tokrat nas je povezala Šentviška planota. Njihovi dobri volji gre zahvala, da so se lotili popisa predmetov in da smo pripravili katalog,“ dodaja Mlinar.

Miha Mlinar

arheolog

“Malo za šalo in zelo zares bi lahko rekli, da so si razstavo ogledali tako rekoč vsi prebivalci planote, ki so ponosni na svojo zgodovino in odkritja.”

Sodelovali so trije muzeji, tudi Narodni muzej Slovenije z arheologom Boštjanom Laharnarjem, domačinom s planote. V tržaškem muzeju sta glavnino dela opravili Marzia Vidulli in Anna Crismani, ki sta tudi soavtorici kataloga.

Mlinar upa, da bo razstava obiskala še kakšen muzej v Sloveniji, vsekakor se bodo s tržaškim muzejem dogovarjali o gostovanju v Trstu, predvidoma prihodnje leto. “V Trstu sem na temo arheologije v Posočju pred dnevi pripravil zelo dobro obiskano predavanje, kar razkriva, da Tržačane, ki radi prihajajo v Posočje, zanima naša zgodovina.”

Predavanje z vodenimi ogledi so pripravili tudi v Tolminu: “Malo za šalo in zelo zares bi lahko rekli, da so si razstavo ogledali tako rekoč vsi prebivalci planote, ki so ponosni na svojo zgodovino in odkritja.”

Fibula z nogo v obliki živalske glavice

“Med najlepšimi predmeti je fibula z zaključkom nazaj zavite noge v obliki živalske glavice, ki jo datiramo v 4. stoletje pred našim štetjem oziroma v prehodno obdobje med starejšo in mlajšo železno dobo. Na Dobcu jo je našel Marchesetti,” poudarja Mlinar. Znana so še železnodobna grobišča v Lipcah pri Šentviški Gori in v Jerovci.

V starejši železni dobi sta zaživeli kultni mesti na Berlotovem robu in Vrh gradu, kjer so se ljudje zbirali na verskih obredjih in festivalih ter se z darovi zatekali k nadnaravnim silam. “Ob imenitnih darovanih halštatskih predmetih, kot sta bronasti antropo-ornitomorfni obesek in odlomek bronaste situle z venetskim napisom, izstopajo zlasti srebrne latenske najdbe. To so ovratnica s tremi vozli in daritveni ploščici,“ opisuje Mlinar. Primerek okrogle oblike z domnevno upodobitvijo Zemlje in Luninih men je z Berlotovega roba, pravokotna z venetskim napisom voturos volknos pa z Vrh gradu. Ti dve kultni mesti sta bili zadnji oporišči samostojnosti železnodobnih skupnosti, ki so jo rimski osvajalci krvavo zatrli najverjetneje tri desetletja pred našim štetjem. Posamezne najdbe, med njimi fibule, novci in zvonček, razkrivajo razpršeno rimskodobno poselitev.

Šentviška planota je bila v visokem in poznem srednjem veku tesno povezana s furlanskim prostorom. “Vsaj od leta 1015 je sodila pod prafaro Volče, iz katere se je v 11. ali 12. stoletju ločila samostojna župnija na Šentviški Gori,” pojasnjuje Mlinar. Prvič je bila omenjena leta 1192. “Arheološki dokazi za najzgodnejše krščansko pokopavanje so prišli na dan leta 2016, ko so ob popotresni cerkvi sv. Vida ob južnem zidu ladje odkrili bronast žičnati uhan in bronast prstan, ki pripadata ketlaški kulturi s konca 10. ali začetka 11. stoletja.”

---