Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo postaja vse večja težava

Policisti v teh dneh poostreno nadzirajo prehitre voznike, saj je neprilagojena hitrost še vedno eden izmed glavnih vzrokov za nastanek prometnih nesreč. V akciji poostrenega nadzora s policijo tesno sodeluje tudi agencija za varnost v prometu (AVP), ki prvenstveno skrbi za preventivne dejavnosti na področju prometne varnosti. O slednji smo spregovorili z direktorjem AVP Igorjem Velovom.

Kaj slovenskega voznika pri vaših preventivnih sporočilih najbolj strezni? Morda šokantne fotografije ali videoposnetki? Podobne prakse se lotevajo nekatere države po svetu.

“Izkušnje so pokazale, da mora biti kombinacija šoka in pozitivnih sporočil. Pred štirimi leti smo v javnost poslali akcijo proti uporabi mobilnih telefonov med vožnjo, na posnetku voznik na prehodu za pešce povozi gospo. Nekateri so se nad tem zgražali in tega niso mogli gledati, a naš cilj je, da na to problematiko opozorimo na način, da začnemo razmišljati in da nas pretrese, da se zamislimo. Zagotovo ima šok veliko težo, a tudi hitro popusti. Nadgradnja tega je, da ljudi spodbudiš k temu, kakšno je pravilno ravnanje in to tudi nagradiš. Kombinacija vseh je prava smer.”

Statistično gledano, v katerih segmentih se je odstotek umrlih najbolj znižal in kje se povečuje?

“Imamo zelo veliko različnih vzrokov, ki so vezani na kulturo vožnje, zaradi katerih prihaja do nesreč s smrtnim izidom. Naj si bo to vožnja skozi rdečo luč na semaforju, neupoštevanje prednosti na prehodu za pešce, nepravilna vožnja kolesarjev, neustrezna oprema na motorju ... Vsi ti vzroki so v zadnjem času v precej nizkem odstotku, pri nas pa še vedno ostajata poglavitna dva vzroka najhujših nesreč. Alkohol in neprilagojena hitrost sta velikokrat povezana in prav alkohol postaja širša družbena težava. Nacionalni inštitut za javno zdravje poroča, da ima z alkoholom težave četrt milijona Slovencev. A bolj kot vse to me skrbita še dve področji. Starajoča se družba, ki je velikokrat povezana z demenco, in uporaba mobilnih telefonov med vožnjo. To lahko v nekaj letih postane večja težava kot alkohol in neprilagojena hitrost vožnje, zato že nekaj časa trdo delamo na teh področjih.”

Podpirate uvedbo sekcijskih meritev?

“Seveda, sem velik zagovornik te rešitve. Ker vemo, da je na določenem delu nadzor, spoštujemo omejitve. Žalostno je, ko se spoštovanje hitrostnih omejitev konča takoj za črto. Na Trojanah smo vedno beležili smrtne primere, po uvedbi sekcijskega merjenja hitrosti pa se še ni zgodila tragična prometna nesreča.”

V zadnjih se vrstijo pozivi motoristov po izgradnji primerne steze oziroma objekta, kjer bi lahko sprostili svoj adrenalin. Podpirate to idejo?

“Ne nasprotujem temu, morda bi bilo celo dobro za tiste, ki bi želeli preizkusiti svoj motocikel v nekem varnem okolju. Vendar je naivno misliti, da bi s tem rešili vso problematiko. Težavo na primer vidim tudi v voznikih, ki se tudi po preizkusu na nam bližnjem dirkališču Grobnik v podobnem stilu in dirkaškem adrenalinu po običajnih cestah vračajo proti domu in ogrožajo ostale udeležence v prometu.”

Avtomobilska industrija domala na mesečni ravni javnosti predstavlja inovacije, ki jih nekaj let kasneje vgrajujejo v avtomobile. V zadnjem času je v središču pozornosti avtonomna vožnja avtomobilov. Je to v skladu z usmeritvami vašega dela?

“Omenjeno uvedbo brez dvoma podpiram, saj več kot 90 odstotkov prometnih nesreč nastane zaradi napak voznika, če pa to dela umetna inteligenca, je teh napak manj, seveda ob predpostavki urejene infrastrukture in zakonodaje. Ko in če se bo to uredilo, se bo število prometnih nesreč drastično znižalo. A to bo zgolj rešitev za voznika. Tu so še kolesarji, motoristi, pešci. Prav pri slednjih smo statistično zelo slabo začeli. In v tem primeru je vprašanje, ali lahko umetna inteligenca vse rešuje oziroma predvidi.”

Agencija za varnost prometa tesno sodeluje tudi s policijo. Se vam ne zdi, da kljub primerni opremi prometnih policistov teh ponekod sploh ni opaziti?

“Kljub dobremu delu policije ni nobena skrivnost, da je kadrovsko podhranjena in tega se tudi zavedajo. Prometnih policistov je v tem trenutku manj kot 300, še pred leti jih je bilo več kot 550. Sam sem prepričan, da nadzor mora biti, ampak ne le represiven na način 'kasiranja', pač v obliki večje prisotnosti. Voznik mora imeti občutek, da je ves čas nadzorovan. Tehnika je močno napredovala in rešitev je lahko ogromno. Na tem področju močno zaostajamo. Na več kot 6000 kilometrih državnih cest imamo le štiri stacionarne merilnike hitrosti. V Avstriji vsi naši motoristi v naseljih spoštujejo omejitve. Kazni niso visoke, a ko v vsakem naselju dobiš eno, se račun ne izide. Pri nas bi morali imeti nižje kazni, veliko nadzora in hitro ukrepanje. Dober primer je sosednja Hrvaška, kjer naj bi v prihodnje v opremo vložili pet milijonov evrov in med drugim kupili vsaj 150 merilnikov hitrosti ter sto t.i. pištol za merjenje hitrosti, s katerimi bodo uspešno nadzorovali promet.”

---